V nadaljevanju preberite: 

Misli valovijo kot še nikoli, vendarle je napočil čas za odhod. Oditi je lažje kot priti, vrata težje odpreti kot zapreti. Vrata so prežvečen kliše iz enostavnega sveta: odpira se jih in zapira, tudi zato, da ni prepiha, z njimi se loputa, včasih komu pred nosom. Toda kaj pa, če vrat sploh ni?! Spet pomislim na nesrečnike, ki se, nagneteni v pirogi, premetavajo na brezmejnem morju, z afriške obale jih nosi proti Kanarskim otokom. Ne gredo na bogat večdnevni lov za ribami in drugimi plodovi velike modrine, ampak so na begu za boljšim življenjem. Nekdo jih je prepričal, da je v evropski utopiji lepo. Res je lahko lepo.