Bruselj v kadrovskem stresu

Že berlinski govor Ursule von der Leyen na predvečer 30. obletnice padca zidu pred tednom dni jasno kaže, pred kako velikimi nalogami bo evropska komisija pod njenim vodstvom v prihodnjih letih. V času tektonskih premikov si bo EU morala izbojevati svoj prostor, da ne bo povsem v senci Kitajske in ZDA. Intenzivno se bo morala lotiti energetske, zelene preobrazbe. Uveljaviti se bo morala kot jamstvo pravne države, multilateralizma, miru. Čeprav se kot transatlantistka še zanaša na Nato, Ursula von der Leyen – tako kot Emmanuel Macron – zahteva večje angažiranje Evrope za lastno varnost in uveljavljanje interesov.

V takšnem kontekstu so bruseljske igrice s komisarskimi kandidati in razkazovanje mišic evropskih parlamentarcev videti kot neodgovorno ravnanje. Posebno zato, ker bruseljski aparat že od začetka priprav na majske evropske volitve čaka na nov začetek. Res je, da so v prejšnjih mandatih nastajali zapleti in da enomesečna zamuda še ne povzroča institucionalne krize. Kljub temu bi nadaljnje prelaganje začetka dela v prihodnje leto lahko načelo zaupanje v odločenost evropske politike, da se v novi petletki resno loti dela. Pred sabo ga ima veliko.

Unijo čaka odločitev o več kot 1200 milijard vrednem proračunu za prihodnje sedemletno obdobje. Odločanje o migracijskem in azilnem svežnju je že nekaj let v popolnem zastoju. Evropa gospodarsko sicer ne drsi v recesijo, a po vseh projekcijah je pred nami daljše obdobje nižje rasti. Zaostajanje EU za azijskimi tekmeci in ZDA na digitalnem področju se nadaljuje. Von der Leynova, skladno s svojo siceršnjo pozitivno usmerjenostjo, noče biti črnogleda in opozarja na številne prednosti EU, ki je, denimo, trgovinska velesila in v svetu tudi določa standarde pri zaščiti osebnih podatkov.

Kljub temu samohvala Unije, kako se je z enotnostjo uspešno prebila skozi krizo zadnjih let, ne more biti vodilo. Zapletena globalna slika, destabilizirano sosedstvo in notranji pretresi zahtevajo od novega vodstva EU začetek odgovornega dela.