Boš verjel ali preveril?

Kaj si brez znanosti? Vse, kar bo jutri, je današnja znanost: čisti viri energije, ozdravljene smrtonosne bolezni, univerzalni temeljni dohodek in digitalni možgani; pa tudi neotipljive, abstraktnejše stvari, kot so poenotena teorija vsega, novi osnovni delci in matematični modeli vesolij. Znanost je motor razvoja. Ena od študij evropske komisije je pokazala, da je okoli dve tretjini gospodarske rasti Evropske unije treba pripisati raziskavam in inovacijam, polovico tega pa bazičnim raziskavam, pred katerimi se politikom ponavadi tako tresejo hlače, saj na police ne prinesejo izdelka. A bazične raziskave so, kjer se vse začne, se marsikdaj konča v slepi ulici, a še pogosteje najde pot v vsakdanje življenje, kjer postane samoumevno – v avtomobilih, telefonih, stolpnicah, viaduktih, elektrarnah, operacijskih dvoranah.

Znanost se bo jutri za en dan in eno noč preselila na ulice in trge. Iz laboratorijev, predavalnic in študijskih sob bodo znanstveniki v evropski noči raziskovalcev na plan prinesli svoje delo, ga predstavili mimoidočim in predvsem mlade poskusili navdušiti za življenjsko pot raziskovanja. Ne samo v Sloveniji, temveč po več kot 300 evropskih mestih. Povsod, kjer se zavedajo, da znanost spada na ulico med navadne ljudi, ki jo bodo nekoč uporabljali; da je znanost namenjena tudi temu, da navdihuje in plemeniti slehernika.

Naloga znanstvenikov ni samo raziskovanje za štirimi stenami, njihova naloga je tudi druge navdušiti nad odkritji. Širiti glas o znanosti je tudi naloga medijev, ki svoje uspešnosti ne merijo samo s spletnimi kliki. Omogočiti raziskave pa je naloga politike, saj je znanost edini način, da stvari preverimo. Druga možnost je, da slepo verjamemo, kar pa se ponavadi ne konča najbolje.