Ante in Ana, dobrodošla

Medtem ko so kolone avtomobilov iz Slovenije usmerjene proti hrvaški obali, v nasprotno smer po odprtju slovenskega trga dela za hrvaške državljane ne bo navala. Obmejna podjetja bodo sicer laže dobila zaposlene z druge strani meje, predvsem pa se bodo spopadala z manj birokratskimi ovirami. Vendar ena večjih težav slovenskega gospodarstva s tem ne bo odpravljena; nizko- in visokoizobražene delovne sile bo še vedno premalo.

Ministrstvo za delo bi zato novo delovno silo poiskalo na vzhodu. Razmišljajo, da bi k Ukrajincem in Ukrajinkam, ki si v Sloveniji že služijo kruh, privabili njihove sonarodnjake in sonarodnjakinje. Kot potencialna možna vira za nove zaposlene vidijo tudi Moldavijo in Gruzijo. Pred leti je bilo na začasnem delu v Sloveniji kar nekaj odličnih gruzijskih košarkarjev, vendar ta kavkaška država vseeno ni naravni kadrovski bazen za slovenski trg dela. To so namreč države nekdanje Jugoslavije, ki so si geografsko, jezikovno, kulturno, zgodovinsko blizu. Vendar je Slovenija priložnost v teh republikah zapravila. Tudi zato, ker so številni od delavcev bili v Sloveniji »izrabljeni in vredni manj kot pes ali mačka«, kot je pred leti potožil takratni Vegradov delavec Mujo Varcar. Danes v BiH zelo aktivno delavce iščejo Nemci in Avstrijci, kar 70.000 bosanskih delavcev pa v Katarju gradi nogometne stadione za svetovno nogometno prvenstvo.

Privabljanje tuje delovne sile še zdaleč ni zadostni ukrep za zagotavljanje potrebnega števila usposobljenega kadra. Vlada ne sme pozabiti na zadržanje domačega kadra in privabljanje uspešnih Slovencev iz tujine. A kot vidimo, denimo, v zdravstvu, državne ustanove odganjajo domače strokovnjake, iskanje parcialnih rešitev v tujini pa bolj kot pomirja, postavlja nova vprašanja in povzroča skrbi.