Učenje iz epidemije

Pretekli mesec (januar 2024) je bila v reviji Lancet objavljena epidemiološka študija o posledicah covida-19, ki je analizirala podatke iz 64 milijonov e-zdravstvenih kartotek – to je vseh prebivalcev Združenega kraljestva, razen otrok, mlajših od petih let. Analiza je primerjala hospitalizacije in smrti zaradi covida-19 pri ljudeh, ki so prejeli vsa priporočena cepljenja (66 odstotkov prebivalstva) in pri ljudeh, ki se niso cepili ali pa niso prejeli vsa priporočena cepljenja. Med ljudmi, katerih precepljenost je bila manjša od priporočil, je bilo več moških, več mlajših ljudi, več ljudi brez siceršnjih zdravstvenih težav in več ljudi iz revnejših območij.

Kaj je družbeno bolj škodljivo – da ljudje ne zaupajo zdravstvu ali politikom?

Najpomembnejše vprašanje študije je bilo, ali so premalo cepljeni ljudje utrpeli hujše zdravstvene posledice zaradi covida-19 tudi še v letu 2022, ki je že obdobje blažje, omikronske različice virusa sars-cov-2 in covid-19 ni bila več tako huda bolezen, kot je bila na začetku. Prav zaradi te spremenjene »narave« epidemije smo bili strokovnjaki od leta 2022 v precejšnji zagati glede priporočil za cepeljenje – seveda smo imeli kupe znanstvenih člankov in študij o nedvomni učinkovitosti cepljenja proti okužbam z različicama alfa in delta, ki sta prevladovali leta 2021.

A vendarle, ko se je konec leta 2021 pojavil omikron, je postalo takoj jasno, da gre za blažji virus, ker okuži le sluznico zgornjih dihal (ne pa pljuč), poleg tega so leta 2022 skoraj vsi ljudje že imeli najmanj enkratno izkušnjo (in s tem imunski spomin) z virusom sars-cov-2 – bodisi prek cepljenja ali okužbe ali obojega. Zato ni bilo preprosto trditi »vsem se izplača cepiti« in kazati sicer prepričljive študije – a iz preteklega obdobja epidemije. Zagato smo reševali tako, da smo priporočili cepljenje starejšim in kroničnim bolnikom, pri katerih že blaga bolezen v rangu gripe lahko povzroči (pre)hude zdravstvene težave.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Zato je zdaj dobrodošla analiza 64 milijonov zdravstvenih kartonov vseh prebivalcev Združenega kraljestva, ki je pokazala, da so starejši ljudje (75 let in več), ki so bili do 1. junija 2022 cepljeni po priporočilih (osnovno cepljenje in priporočeni poživitveni odmerki), imeli nato do oktobra 2022 trikrat manj hospitalizacij in smrti od pomanjkljivo cepljenih ali necepljenih. Otroci, stari od pet do 15 let, so bili ob pomanjkljivi precepljenosti več kot dvakrat bolj ogroženi, odrasli, stari od 16 do 74 let, pa so bili za 50 odstotkov bolj ogroženi v primeru pomanjkljive precepljenosti ali neprecepljenosti. Vsega skupaj bi v omenjenem štirimesečnem obdobju s cepljenjem tudi preostalih 44 odstotkov ljudi prihranili več kot 7000 hospitalizacij in smrti zaradi covida-19.

Študija, ki temelji na analizi podatkov iz e-zdravstvenih kartotek vseh prebivalcev Združenega kraljestva, je tudi odlična demonstracija zdravstvenih koristi, ki jo prinaša urejen zdravstveni informacijski sistem. Kar je še posebno pomembno v primeru epidemij, ko se je treba hitro odločati na podlagi čim bolj kompletnih podatkov iz zadnjega leta ali še bolje zadnjega pol leta. V enotno nacionalno bazo povezane e-zdravstvene kartoteke omogočajo hitre odgovore na zdravstvena vprašanja, za katera so bili do zdaj potrebni obsežni in dragi raziskovalni projekti s številnimi raziskovalci, ki so se morali prebijati skozi različno organizirane zdravstvene kartone vsake bolnišnice posebej. Zato v zadnjih letih predvsem iz držav, ki imajo vzpostavljen sistem poenotenih e-zdravstvenih kartotek (na primer Danska in Nizozemska), prihajajo osupljivi podatki o epidemioloških povezavah, ki jih prej nismo niti slutili.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Na tem mestu sem, na primer, že pisal o študiji Rostgaarda in sodelavcev v reviji Brain (2023;146:1993-2002), ki je prek analize e-zdravstvenih kartonov spremljala vse Dance, rojene v obdobju 1971–2018 (nad 2,5 milijona) glede zbolevanja za infekcijsko mononukleozo (n = 23 905) in multiplo sklerozo (n = 4442). Ugotovili so, da mlajši sorojenci lahko »zaščitijo« starejše pred multiplo sklerozo, ker jim prinesejo okužbo (na primer iz vrtca) še pred puberteto. Okužba z EVB po puberteti (infekcijska mononukleoza) pa skladno s to študijo pomeni večje tveganje za nastanek multiple skleroze.

V nasprotju z Dansko, ki je razmeroma majhna država, je zdaj zdravstveni sistem Združenega kraljestva pokazal, da je mogoče doseči informacijsko obvladovanje vseh zdravstvenih e-kartotek tudi v velikih in tudi upravno kompleksno urejenih državah. Zato v kratkem pričakujemo tudi podatke iz »omikronskega leta 2022« glede neželenih učinkov cepiv proti covidu-19 v primerjavi z istovrstnimi »neželenimi učinki« okužb s covidom-19. V obdobju do omikrona je bilo, na primer, znano, da cepivo (mRNA) in okužba s sars-cov-2 lahko povzročita vnetje miokarda, pri čemer so bile stopnje miokarditisa po okužbi s sars-cov-2 precej večje kot po cepljenju. Okužba s sars-cov-2 je povzročila miokarditis pri 18/100.000 ljudi, cepljenje pa 3,2/100.000 ljudi, pri čemer je bil miokarditis po cepljenju precej blažji kot med boleznijo covida-19. Tovrstni podatki se ujemajo med številnimi državami, med njimi jim je v Združenem kraljestvu uspelo v analizo vključiti 38 milijonov e-kartotek ljudi, starejših od 16 let. Zato si kmalu obetamo tudi podobno študijo, ki bo upoštevala omikronsko leto 2022 in pokazala, ali je omikron še vedno tako pomemben povzročitelj mikokarditisa, kot so bile prejšnje virusne različice pred letom 2022.

FOTO: Leon Vidic/Delo

***

Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.