Šunka

Ali vam je že kaj zadišala šunka? Poželjivo gledate na potice ali na kupe čokolad v trgovinah? Vas ima, da bi že danes zvečer spekli janjčka? Jok, brate, odpade! Veliki četrtek, veliki petek in velika sobota strogo zapovedujejo post. Zakaj je krščanska vera zapovedala postenje, odrekanje, trpljenje, je predolga zgodba. Stari preroki skoraj gotovo niso bili inovatorji, ampak so se učili od starih mam, one pa od svojih starih mam. Zato hitro dvignemo obrvi, ko izvemo, da so že pri poganih častili jajce kot simbol zavetja, varnosti, ljubezni, prijateljstva in začetka novega.

Ampak zgodnja lakota je pri letošnjih postnih trpinih razumljiva – postimo se na četrtek že 44. dan. Letošnja velika noč bo 47. dan po pustu. Ne bomo razglabljali, zakaj je letos več lakote, ampak bomo v nedeljo lažje razumeli lakotnike, ki ne bodo zdržali in se bodo napokali do onemoglosti. Kako po vsem odrekanju lahko ostane še kaj zmernosti v njih?

Do onemoglosti zagonetno vprašanje je tudi, s čim začeti novo pomlad. V Istri tradicija veleva pršut ali šunko, kuhana jajca, pince, nakaldo in žolco. Ker več kot tri četrt ljudi ne ve, kaj je nakalda, ker si že desetletja ni privoščilo žolce ali pinc, bodo ostali pri šunki in janjčkih. Če bi bili Francozi, bi se nažrli čokolade, naši južni sosedje ob vseh teh jedeh nujno dodajajo mlado čebulo, hren, Italijani sladki kruh ...

Tradicija se spreminja, spreminjajo jo novi časi in novi neonski bogovi. Ljudje sprememb še opazijo ne, stari istrski pregovori pa ostajajo za vedno. Na primer: »Malo, ma dobro.« »Lakuta je nrbulše kuher.« »Se je za živet in se žive za jes.« »Une, ke je pomalen, žive dugo.« »Meneštra ni dobra, ku vanjo ne stope prasec.« »Radič, nalva* (*slezenovec) en pokrive* (*koprive) so za ževot freškitive* (*osvežilne).« »Olka je kraljica naša, ulje pa nrslajša paša.« »Refošk dela dobro kri.« »Ku je mokr božji grob, je vsake moke dubr skrob.« »Še Buh, da je kej ze pod zob!«