Šele ko sonce umre

V bistvu je Zemlja čudež. Vsake toliko ji napovedo konec, »mati« in njeni Zemljani pa smo še kar tu in še vedno iščemo sonce in vse svetle zvezde v vesolju. Kar je dobro. Ker je menda svetloba šla na pot, ko je bilo vesolje še mlado. Torej bo mlado toliko časa, dokler bo svetlo. Ker tudi zvezde nekoč umrejo. Ko pride njihov čas, imajo dve možnosti: da iz svoje minljivosti napravijo dramo ali da se umaknejo dostojanstveno, kot so za svojega življenja svetile. Štejmo jih torej, dokler so še. Ker niso edine tam gori. Tudi temnih je vse več. Živijo v črnih rojih, ki se pretakajo v zvezdnih potokih podobno kot voda v Zemljinih. Toda, pazite! Veliki Nostradamus je konec sveta napovedal za leto – 2018! Da bi nas samo še dvanajst dni ločilo od apokalipse?! Prerok se je tokrat uštel.

Ko se poravnajo Sonce, Luna in Jupiter, so rekli, sledi apokalipsa. In človeštvo, verjamejo mnogi, ji je bilo zelo blizu aprila letos. Nebu bo zavladal skrivnostni planet Nibiru, so rekli. Ki bo nad Zemljane poslal povodnji, cunamije, potrese, bliske, skratka ves srd z neba se bo zlil na Zemljo. Nekaj se ga je res izlilo, a mi smo še tu in Nasa še vedno operira po osončju ter išče skrivnostnega Nibiruja.

Ker se aprila ni prikazal, so prerokbe prst usmerile v junij 2018. Zemlji bo za 42 mesecev zavladala Zver, so pretili. Njen zaščitni znak je število 666. Sledile so interpretacije treh šestic: od Neronovega števila, hudičevega, do angelskega – dokler niso pri Macintoshu v njem prepoznali računalniškega virusa.

Čisto zadnja vest je, da proti nam drvi temna snov. Čeprav nihče ne ve natančno, kaj nosi s seboj, »nekaj« menda je v njej. Najbolj spodbudno pri zli napovedi je, da temino vesolja lahko na zemeljski postaji kljub neverjetni brzini petstotih kilometrov na sekundo pričakujemo šele v naslednjem milijonu let. A kadar koli in kakor koli že nas temni roj dohiti, nekaj je neizpodbitno: človeštva ne bo prej konec, preden Sonce ne umre. In to je še tako mlado …