Snoba bolj kot izkušnja umetnosti zanima, kako bodo njega izkušali drugi. Umetnost hoče videti zato, ker si želi, da bi bil pri tem opažen.
Galerija
Motiv z razstave Ivane Kobilce v Narodni galeriji. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Kdo je snob? Snob ima izbran, sofisticiran okus; rad razpravlja o umetnosti in kulturi; če v Cankarjevem domu gostuje zasedba, ki izvaja finsko narodno glasbo z džezovskimi prvinami, bo snob zanesljivo sedel v prvi vrsti; če bodo v Kinodvoru predvajali retroperspektivo vietnamske komedije, si bo snob rezerviral karto že mesec vnaprej. Ampak snob takšnih dogodkov ne obiskuje zato, ker bi neposredno užival v umetniških delih. Nasprotno, bolj ga zanima družbeni položaj, povezan z obiskovanjem teh kulturnih prireditev. Finske narodne glasbe z džezovskimi prvinami ne posluša zato, ker bi mu bila pristno všeč (morda mu je, ampak to je drugotnega pomena), temveč zato, ker hoče veljati za kulturno odprtega poslušalca.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se