Snoba bolj kot izkušnja umetnosti zanima, kako bodo njega izkušali drugi. Umetnost hoče videti zato, ker si želi, da bi bil pri tem opažen.

Galerija
Motiv z razstave Ivane Kobilce v Narodni galeriji. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Kdo je snob? Snob ima izbran, sofisticiran okus; rad razpravlja o umetnosti in kulturi; če v Cankarjevem domu gostuje zasedba, ki izvaja finsko narodno glasbo z džezovskimi prvinami, bo snob zanesljivo sedel v prvi vrsti; če bodo v Kinodvoru predvajali retroperspektivo vietnamske komedije, si bo snob rezerviral karto že mesec vnaprej. Ampak snob takšnih dogodkov ne obiskuje zato, ker bi neposredno užival v umetniških delih. Nasprotno, bolj ga zanima družbeni položaj, povezan z obiskovanjem teh kulturnih prireditev. Finske narodne glasbe z džezovskimi prvinami ne posluša zato, ker bi mu bila pristno všeč (morda mu je, ampak to je drugotnega pomena), temveč zato, ker hoče veljati za kulturno odprtega poslušalca.