V nadaljevanju preberite:

Za fotografa je na olimpijskih igrah najbolj pomembno, da ima dobre čevlje. To je v posnetku, ki sem si ga ogledal pred odhodom na poletne olimpijske igre v Peking leta 2008, zatrdil eden največjih fotoreporterjev današnjega časa David Burnett. V tistem trenutku je imel v mislih poletne olimpijske igre, še bolj pa njegova trditev velja za zimske.

Na večini športnih prizorišč, kjer so letos nastopali naši športniki, je bila temperatura okoli minus dvajset stopinj, fotografi moramo lokacije fotografiranja izbrati najmanj uro pred začetkom tekmovanja in največkrat ostanemo do konca. Izbira obutve mora biti zelo previdna, če nas začne zebsti v noge, je celoten obrambni sistem v nevarnosti, in če ta odpove, sta v nevarnosti tudi delovna vnema in ustvarjalnost.

V medijskem nastanitvenem hotelu imamo znotraj mehurčka trgovino, gostilno, kavarno, obrat za pranje perila, telovadnico, možnost naročanja hrane in pijače v sobo ob kateremkoli času in verjetno še kaj. Nimamo pa radiatorjev. Talno gretje je po prostorih razporejeno enakomerno in v nobenem delu sobe ne presega rahlo mlačnega laminata.

V prvem delu iger je ritem tekmovanj najvišji, zato je čas, ki ga imajo na voljo čevlji, da se posušijo, zelo kratek. Vrag je odnesel šalo, ko sem se zjutraj prvič na prizorišče odpravil z vlažnimi čevlji. Prvi je plačal davek sušilec za lase. Bil sem vesel, da ga vsaj za sušenje las ne potrebujem in tudi gostitelju verjetno nisem povzročil velikega stroška, če sklepam po videzu aparata.