V kolumni preberite: 

O čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o obveznem cepljenju? Obveznost cepljenja se namreč v kontekstu sedanje pandemije v različnih državah zelo različno opredeljuje in določa. V angleščini te različne pojavnosti cepilne obveznosti poskušajo prikazati z uporabo dveh različnih terminov, in sicer mandatory in compulsory vaccination. S terminom compulsory opisujejo višjo oziroma strožjo stopnjo obveznosti (ki naj bi izhajala iz višje stopnje nujnosti), znotraj katere država posameznika, ki ne izpolni svoje cepilne obveznosti, kaznuje z visoko denarno kaznijo (kar se uvaja v Avstriji), s terminom mandatory vaccination pa naj bi bil opisan sistem obveznega cepljenja, po katerem država vsakemu posamezniku naloži obveznost, ki pa jo ta lahko izpolni ali pa tudi ne ter za neizpolnitev ni neposredno kaznovan z denarno globo, ampak so mu v primeru neizpolnitve cepilne obveznosti preprečeni dostopi do določenih segmentov javnega življenja in določenih storitev, o čemer s sintagmo, da bo »necepljenim zagrenil življenje« govori francoski predsednik Emmanuel Macron. V slovenščini obe opisani modaliteti in stopnji obveznosti opisujemo z enotnim terminom – obvezno cepljenje.