Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Neznanke okoli črnega zlata

Okoliščine so idealne za ponovni val globalne rasti cen nafte, čeprav danes še ne kaže na to.
V EU se je v zadnjih dvajsetih letih (leta 2019 v primerjavi z letom 2000) poraba nafte in naftnih derivatov znižala za 11 odstotkov, v Sloveniji pa je ostala nespremenjena, predvsem zaradi učinkovitejše porabe v sektorju transporta in manjše porabe v sektorju energetike. FOTO: Ermin Međedović/Delo
V EU se je v zadnjih dvajsetih letih (leta 2019 v primerjavi z letom 2000) poraba nafte in naftnih derivatov znižala za 11 odstotkov, v Sloveniji pa je ostala nespremenjena, predvsem zaradi učinkovitejše porabe v sektorju transporta in manjše porabe v sektorju energetike. FOTO: Ermin Međedović/Delo
20. 12. 2022 | 05:00
6:05

V nadaljevanju preberite:

Cene nafte so ključni element svetovne inflacije, saj svet še vedno porabi 30 odstotkov celotne energije v obliki nafte ali naftnih derivatov, ki so izjemno pomembni predvsem v transportu (zasebnem in tovornem), gospodinjstvih (ogrevanje), delno tudi v predelovalnih dejavnostih in energetiki.

V državah EU so količine načrpane nafte majhne, proizvodnja je aktivna v Italiji, na Danskem in v Romuniji. Za cestni transport je v Uniji porabljena polovica naftnih derivatov, sledi poraba v industriji (20 odstotkov; tri četrtine se porabi kot surovina), vodnem transportu (desetina) in letalstvu (pet odstotkov). Poraba naftnih derivatov je povezana z ekonomsko močjo držav in prebivalstva, zato imajo največjo porabo Nemčija, Francija, Italija in Španija (60 odstotkov celotne porabe). Poraba Slovenije znaša 0,5 odstotka celotne porabe sedemindvajseterice držav EU in je tako skladna z našim pomenom v evropskem BDP.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine