V nadaljevanju preberite:

Vodenje javnih projektov je birokratsko zahteven proces. Ko se pojavi realna družbena potreba, mora država z mehanizmi, ki naj bi zagotavljali ustavne vrednote enakosti, odgovoriti z ustrezno investicijo. Najprej naj bi stroka pripravila ustrezne projekte, ki bi bili v danem časovnem kontekstu in finančnem okviru najprimernejši. Po potrebi se vpraša ljudstvo, ali se strinja, da bo v naslednjih letih šel velik del davkov, ki jih pridno plačujemo v skupno blagajno, za to investicijo. Sledila naj bi gradnja. Ker je za takšno investicijo porabljen javni denar, bi bila osrednja naloga politike skrb, da se ta ne prelije v zasebne žepe in da je učinek na koncu v prid skupnosti.Tako nekako bi moralo to delovati, ampak ne deluje. Stvar se zaplete pri vlogi politike. Politika je namreč (tudi) poligon za posameznike, katerih motiv je privatizacija javnega denarja.