(KOLUMNA) Novo cepivo proti pljučnemu raku

Te dni se je na številnih naslovnicah svetovnih medijev pojavila novica o začetku nove klinične študije podjetja Biontech, ki je izdelalo novo poskusno cepivo mRNK proti najpogostejši obliki pljučnega raka. Poskusno zdravljenje bo vključevalo 130 bolnikov s pljučnim rakom in bo pretežno potekalo v Združenem kraljestvu, prvi bolnik je prejel terapijo v Londonu (University College London Hospitals). Poleg bolnišnic iz Združenega kraljestva bodo manjše število bolnikov vključevale še bolnišnice iz Nemčije, ZDA, Madžarske, Poljske, Španije in Turčije. Ker je pljučni rak najpogostejši vzrok smrti zaradi raka povsod po svetu, je velika pozornost do novega poskusnega zdravila razumljiva.

(KOLUMNA) Vetrni odmik

Nemško biotehnološko podjetje Biontech, ki je bilo pred pandemijo covida-19 znano le ožjemu krogu raziskovalcev, je z izdelavo cepiva mRNK proti covidu-19 (skupaj s farmacevtskim velikanom Pfizerjem) doživelo zelo veliko rast (finančno, kadrovsko), po pandemiji pa se je lotilo predvsem svojih starih raziskovalnih vsebin, zaradi katerih je bilo ustanovljeno – uporaba tehnologije mRNK za (o)zdravljenje raka. Pred več kot enim letom (10. maja 2023) je v reviji Nature razvojna ekipa podjetja Biontech že objavila poročilo o uspešnem delovanju cepljenja mRNK proti raku trebušne slinavke. Po uspešni prvi fazi klinične študije, katere rezultate so objavili v omenjenem članku, so julija 2023 začeli izvajati drugo fazo na 260 pacientih z rakom trebušne slinavke.

Rak trebušne slinavke je zelo invazivna vrsta raka z zelo majhno možnostjo preživetja (pod 10 odstotki) in hitrim potekom, zato bi se rezultati terapije morali razmeroma hitro pokazati, če je terapija s cepivom mRNK seveda uspešna. Zato v tem času številni raziskovalci in zlasti onkologi že nestrpno pričakujejo podatke druge faze, ki bodo (verjetno proti koncu tega leta) že veliko povedali o tem, koliko bi v prihodnje cepivo mRNK lahko izboljšalo za zdaj zelo slabo prognozo raka trebušne slinavke. Radovednost je še toliko večja, ker je vsak pripravek cepiva mRNK proti raku trebušne slinavke izdelan individualno, »po meri« vsakega pacienta (oziroma njegovega tumorja). Znano je, da se celica spremeni v rakasto tako, da v njej nastane vsaj nekaj mutacij. Žal je mutacij, ki lahko privedejo do raka, ogromno različnih, vsak človek z rakom ima »individualnega« raka, zato proti raku ni mogoče izdelati univerzalnega zdravila, ki bi merilo na eno samo mutacijo.

FOTO: Aaron Chown Pa/Reuters

Raziskovalna ideja podjetja Biontech je, da nam sploh ni treba vedeti, kateri mutirani proteini so vzrok za nastanek raka pri konkretnem bolniku. Dovolj je, da pregledamo vse mRNK (ki so navodila za tvorjenje proteinov) pri rakastih celicah določenega bolnika in jih z bioinformacijsko tehnologijo primerjamo z mRNK pri njegovih zdravih celicah. Tiste mRNK, ki so pri rakastih celicah različne od zdravih celic, pa enostavno zapakiramo v maščobne mehurčke in z njimi cepimo bolnika. Tako bomo imunskemu sistemu bolnika prikazali koncentrat mutiranih proteinov, ki jih vsebujejo njegove lastne rakaste celice. Potem bi, v skladu s to idejo, imunski sistem napadel rakaste celice in jih uničil. Po teh načrtih naj bi bolniku po odkritju oziroma diagnozi raka takoj odvzeli nekaj rakastega tkiva, nato pa iz njega v dveh ali treh tednih pripravili cepivo iz 20 vrst molekul mRNK, ki so jih našli v tumorju, ne pa v zdravih celicah. Ves postopek izdelave individualnega cepiva za vsakega bolnika posebej traja devet tednov – nato cepivo injicirajo v bolnika.

Pri cepivu mRNK proti pljučnemu raku, ki svoje klinično preizkušanje začenja v teh dneh, pa je koncept izdelave cepiva manj inovativen kot pri prej opisanem cepivu proti raku trebušne slinavke. To cepivo ni individualno »ukrojeno« za vsakega bolnika posebej, ampak gre za cepljenje s šestimi mRNK za proteine (tako imenovani »tumorju pridruženi antigeni« – MAGE A3, CLDN6, KK-LC-1, PRAME, MAGE A4, MAGE C1), ki se najbolj značilno v povečanih količinah pojavljajo na celicah pljučnega raka, ne pa na normalnih pljučnih celicah. V preteklosti so že potekali poskusi cepljenj s tovrstnimi proteini s klasičnimi cepilnimi platformami, a brez velikega uspeha. Zato ima verjetno tudi podobna »klasična« ideja podjetja Biontech, čeprav izvedena z novo cepilno tehnologijo mRNK, manj možnosti za revolucionaren preboj kot že omenjeno individualizirano cepivo proti raku trebušne slinavke. A seveda, tudi pri eksperimentih velja pravilo »nikoli ne reci nikoli«.

Vsekakor pa bi imelo uspešno cepivo z individualizirano platformo (kot proti raku trebušne slinavke) zelo različne javnozdravstvene posledice kot uspešno »klasično« cepivo (kot proti pljučnemu raku). Komercialna cena individualiziranega cepiva mRNK, če bi se izkazalo za uspešno, bi bila vsaj na začetku izjemno visoka, verjetno sto tisoč in več evrov. Nekoliko zaradi dragega postopka za vsakega bolnika posebej, še bolj pa zaradi povpraševanja, ki bi ga bilo težko izpolniti. Po drugi strani pa bi uspešno neindividualizirano »klasično« cepivo, kot je opisano poskusno cepivo mRNK proti pljučnemu raku, omogočilo poceni proizvodnjo skoraj neomejenih količin cepiva, cena pa v tem primeru ne bi bistveno presegala cene sedanjih inovativnih cepiv (nekaj sto evrov). Zato bi bilo seveda vredno bolj držati pesti za uspeh »klasičnega« cepiva mRNK proti pljučnemu raku, realno pa ima večjo možnost za uspeh individualizirano cepivo. A odgovor lahko prinese le čas.

***

Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.