V nadaljevanju preberite:

Tretja neizvolitev Borutovega kandidata za ustavnega sodnika je spodbudila Janeza Ivana, da smo bili spet deležni njegove modrosti, umirjenosti, humanistične izobrazbe, širine in dolžine, s katero je primazal dve ali tri okoli ušes svojemu predhodniku Šarcu, torej paglavcu, ki naj bi bil na ravni kitajske kulturne revolucije, ker je imel v šoli šest popravnih izpitov. Premierova pridiga je pokazala, kaj je temeljno za »stati in obstati« naroda, ki ga sicer rešujejo biciklisti v francoskih Alpah ali pa na ljubljanskem Trgu nebeške revolucije.

Seveda si je predsednik vlade, ki v prostem času vztrajno pluje proti združeni Evropi, to lahko privoščil, saj je bil vzor študenta, ki se je vpisal na najtežjo možno študijsko smer v najtežjih časih Titove Jugoslavije. Samo daleč najboljši so takrat vpisali obramboslovje. To so bili diamantni maturanti, ki so imeli Hegla v levem in Aristotela v desnem mezincu, Tomaža Akvinskega in Edvarda Kardelja v srcu. Kaj biokemija, kaj medicina, kaj primerjalna književnost Dušana Pirjevca, kaj zgodovina in geografija, kaj slavistika, da ne govorimo anglistika (slednja še posebej), kaj matematika, fizika, pravo ali elektrotehnika. Obramboslovje!