V nadaljevanju preberite:

Vrnimo se petnajst let nazaj v Dortmund. Smo v stekleni, sterilni športni dvorani. V njej so štiri mize in prav toliko šahovnic. Za vsako sedita dva možaka sredi tridesetih, oblečena v siv ali rjav površnik, in izmenično prestavljata figure. Ko šahist naredi nepričakovano potezo, si nasprotnik popravi uro: edino znamenje šoka. Ob šahovnicah so tablice z imeni tekmecev. Če se priimek konča na -ov, je šahist Rus ali Bolgar; če se konča na -čuk, je Ukrajinec; če se konča na -an, je Armenec; če se konča na karkoli drugega, je iz zahodne Evrope in bo torej izgubil turnir. Osamljeni gledalec zakašlja.