Kaj ga je strlo? Švica ga je!

Vedno, ko začne kdo sanjati o Švici, zašvicam. Stvar postane resna in vse kaže, da bo treba plesati drugače. Še posebej, ko je v igri švicarski vladni model s sedmimi ministri.

Zdaj je jasno, da nismo povsem razumeli, kdo je tukaj švicarski model. Roberto, na primer, si želi dokazati, da lahko vlada z manj kot sedmimi ministri. In celo brez ministrov. Štiri stolčke prepusti SD-ju, tri Levici (naj ministrirajo, če jim je toliko do tega!), Svoboda pa roke za tilnik, noge v zrak in z najetim reaktivcem na ekskurzijo v Švico po čokolado in ementalca. Oni sebi sir, nam pustijo luknje. Račun se ne izide, saj v Levici niso naklonjeni švicarskemu standardu. Kaj pa poslanske pravice, menza državnega zbora, pa standard, pa pravica do štiridnevnega tednika, pa debela vlada ... Kakšna Švica neki!

Še na referendum smo šli proti Švici! In če se kdo zdaj čuti opeharjenega, ker je volil za kar najbolj obilno vlado, se moti in ni ovca. Roberto je bil zmeraj za Švicarje. Dva ducata ministrov je postavil v svojo vladno zasnovo samo zato, da je Janezu preusmeril pozornost. Dobro je vedel, da bo Ivanov Janez ponorel, če bo zvedel za dejansko nakano o švicarskem siru in pikniku z jodlanjem. Kaj pa mislite, kaj je Janeza tako strlo prejšnji teden? Švica ga je! Naši agenti poročajo, da je povsem pobesnel, ker je videl Roberta, kako je kradel češplje in druge ideje z njegovega vrta. Videli so ga tekati po janšistični pisarni, vil je roke in v skrajnem obupu vpil: »Ukradel mi je Švico, ukradel je Švico!« Do te mere ga je zvilo, da je v popolni nemoči zavpil: »Oborožite se, ljudje moji! Gremo v akcijo!« Človeka je treba razumeti, krščansko sprejeti njegovo stisko, ga pomilovati in mu ponuditi roko v trenutku slabosti. Da ga zavist ne pokoplje prehitro. Me zanima, kaj bi vi naredili, če bi vam kdo z vrta ukradel ljubico, ljubico Švico. V naši agenturi smo Janezu prisluhnili. Naredili smo si že nekaj frač, lokov, tri možnarje in izpraznili skladišče vil v vaški zadrugi.

Meje in postaje v vsako slovensko vas

Trudimo se razumeti tudi njegovega ddr. vratarja, ki odpira vsa vrata, okna pa še bo. Povsem mu verjamemo, ko pravi: »Nič nisem vzel, česar nisem zaslužil.« Saj je iz vseh posnetkov jasno, da samo pospravlja pošteno zaslužen honorar za ključne nasvete državnim podjetjem. Zakaj mislite, da so letos takšne vrste na naših avtocestah? Daljše so vrste, več jim kapne. Kako? Eh, za drobiž (dveh kuvert) vam ddr. vratar vse pojasni. Ste pa naivni, če mislite, da Rok jemlje provizijo. Ker ne cenite znanja. Odpiranje vseh teh vrat ne more biti zastonj.

Sicer pa nobena stranka, niti vojaška, ne jemlje provizij. Po razkritju scenarija novega resničnostnega šova Kasarna išče heroja (in njihovega tajnega štaba v baraki) bodo morali generali z novimi argumenti utemeljiti učinkovitost resničnostnih šovov. Sicer bo država ostala brez vojaka Marjana. Ob tem bodo morali javnosti razkriti dolga leta skrbno čuvano skrivnost, koliko prascev so našli po resničnostnem šovu Kmetija išče prasca.

FOTO: Tadej Regent

V Piranu problemov s provizijami, resničnostnimi šovi in prasci nimajo. So pa vse bolj ogreti kupci nepremičnin. Če še nimate kupca za vašo, ne oklevajte, vprašajte za nasvet kakega vratarja. Iz Čateža, na primer. Ob dobrem vratarju boste hitro prejeli zlata vredno občinsko ponudbo. Pirančani so enotno in z največjim veseljem namenili več kot pet milijončkov za tenis igrišča, ki jih imajo tako in tako preveč. Hkrati pa smo prav ob novih poplavah srečali kar nekaj njih, ki so javno izrazili zadovoljstvo, da se je občina že drugič odpovedala nepovratnim evropskim sredstvom. Prvič so dva milijona evrov širokogrudno prepustili sosedom v Izoli, ki so jih seveda takoj koristno unovčili. Zdaj pa so se odpovedali še 14 protipoplavnim milijonom iz načrta za okrevanje in odpornost. Poplavljenci iz vseh delov Slovenije so navdušeni. Pirančani pa tudi, saj so postali absolutni državni prvaki v odpovedovanju nepovratnim sredstvom. Župan Korenika nas je potolažil, da bodo že našli nov vir, ki jim bo omogočil vse načrte. Agenti iz naše rubrike so resnici na ljubo že našli nov evropski mehanizem, ki je pisan na kožo piranskim Butalam: To je načrt za oklevanje in humornost, za katerega so v Bruselj že poslali vlogo, prepričani, da tokrat pometejo s konkurenco tudi daleč zunaj meja evropske domovine.

To je ta Švica, o kateri sanjajo naši Roberti, Janezi, Roki, Gašperji ... in še je vratarjev.