Neomejen dostop | že od 9,99€
V nekem drugem svetu bi bila sledeča malenkostna razlika morda celo znak institucionalnega uspeha. Če je bila maja povprečna inflacija v Evropski uniji 8,8-odstotna, je bila v evroobmočju – tam, kjer jo kroti Evropska centralna banka (ECB) – nekoliko nižja, 8,1-odstotna. Ampak to je vendarle zelo daleč od tistih dveh odstotkov, kot se glasi uradni inflacijski cilj ECB. Govor je seveda o rasti cen na letni ravni, se pravi v primerjavi z majem prejšnjega leta – na mesečni ravni, od aprila do maja, so cene v evroobmočju poskočile za veliko manj dramatičnega 0,8 odstotka. A to ni kakšen poseben uspeh. Marsikdo si je v uteho vzel vsaj to, da cenovna stabilnost ni bila nič kaj boljša v Združenih državah Amerike, kjer nad njo bedi še imenitnejša centralna banka, Federal Reserve. Maja je ameriška inflacija na letni ravni dosegla 8,6 odstotka, kar je največ od decembra 1981.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji