
Neomejen dostop | že od 14,99€
Še pomnite? Pred tremi leti so se pred Zdravstvenim domom Tolmin skupaj z županom slikali nosilci rdečih tabel. Pa ne starozaveznih Mojzesovih. Zaveza je bila nova in je obljubljala takole: vsakdo bo imel osebnega zdravnika, zdravstvo bomo očistili korupcije, do pregleda pri specialistu v tridesetih dneh. Fotografiranje politikov s parolami pred zdravstvenimi ustanovami je zloraba stiske pacienta, ki nima zdravnika, ki ne more do specialista v tridesetih dneh in gotovo ve, da posli pod zdravstveno mizo še vedno tečejo. Glede na pomembno povečanje izdatkov za zdravstvo in absolutno koncentracijo kapitala bi lahko sklepal, da je prilik za nečedne posle še več. In prilika dela tatu. Pričujoče branje pa ne bo prilika o izgubljenem sinu, ki se najde. Naša srečnega konca še nima.
Slovensko zdravstvo se v zadnjih letih vodi po načelih ideologije. Na to kažejo: argumente so zamenjale parole, stroko aktivisti, poglavarju (ZZZS) se ne gleda pod prste, umetno kreiranje sovražnikov in nagrajevanje idejnih vernikov. Verjetno javnih obrazov ideologov slovenskega zdravstva ni težko prepoznati. Kisle obraze imajo. Manj javni pa so tisti na jahtah, z računi na Cipru, v Švici in seveda z ekskluzivnimi 5G-povezavami do blagajne ZZZS in desnih in levih političnih kapacitet.
Kaj je dobra ideja in kaj ideologija? Inovator ustvari izdelek, ga da na trg in glede na odzive trga uvaja spremembe. Ideolog ustvari izdelek in dopoveduje trgu, da boljšega na svetu ni. Zakaj Igor Akrapovič ni ideolog? Ste mogoče zanj slišali, še preden vas je stresel glas njegovih izpušnih cevi? Ste ga videli stati pred parlamentom s parolo: moja izpušna cev je najboljša, vlagajte vame? Akrapovič je vložil v znanje, skopiral vse, kar svet premore na poti od motorja do neba, dodal inovacije in s slovenskim produktom rohni v svetovnih znamkah. Mi pa hočemo unikatno slovensko zdravstvo za reševanje univerzalnih človeških tegob. Si pa želi sedanja buržoazija Akrapoviča obrati na unikaten slovenski način v slogu ideologije: zakoljimo najboljšo molznico, da ne bomo imeli le mleka, ampak tudi meso.
Podobno že vrsto let zdravstvena blagajna obira mojega pacienta Petra, ker nima posluha za njegov slabo prehoden nos. Če se vam zdi primer banalen, si predstavljajte, da ste deset let neprestano prehlajeni, in tak je Peter in njegov nos. Slabo spi, pa vseeno pridno dela in plačuje davke – tudi zdravstvene. Dve leti že čaka na operacijo nosnega pretina in po dveh letih je namesto predoperativnih navodil prejel sporočilo, da bo težko dihal vsaj še naslednji dve leti. Ste o tem brali? Dvomim. Verjetno pa ste oktobra lani na vseh mestih odpirali zapise o »škandalu«, ki je dvignil politični vrh in »nevladne« aktiviste, ker je magistra farmacije v Lendavi zaradi ugovora vesti zavrnila izdajo kontracepcijskih tablet. »Nezaslišano.« Mimogrede, tista črna lendavska lekarna ni edina v kraju. Do druge je osem minut peš in uporabniki kontraceptivov običajno še hodijo. Farmacevt v lekarni ima, prav tako kot jaz, pravico do ugovora vesti. Jo je imel, ker mu jo je vlada že čez dva meseca ukinila. Ne samo v Lendavi, tudi v Ljubljani, Kopru in Ljutomeru.
Kar pomeni, da vam bo odslej farmacevt ponudil tudi tisto, za kar je še do včeraj verjel, da vam ne pomaga ali lahko celo škodi, in k taki prodajni maniri ga nagovarjajo vodstvo, dobavitelj in proizvajalec vprašljivega izdelka. Dvomim, da tak hud poseg v avtonomijo posameznika prestane ustavno presojo. Naj ob tem zapišem, da v naši lokalni lekarni mnogokrat nimajo zdravil, ki jih zdravniki predpišemo, pa pacienti ne pišejo medijem, ampak gredo v Loko, Žiri ali celo v Kranj, kar pa je precej dlje, kot je od ene do druge lekarne v Lendavi. Mogoče pa bo po tej objavi oblast s takim entuziazmom, kot za škatlo kontraceptiva, reševala tudi neprehodne nosove in z dekretom ukazala operacije pretinov 24/7. Lepo bi bilo, vendar vseeno previdno. Ne ravno vsak pretin, ker brez njega Praslovan, ki ga zapoje Zoran Predin, utone v tisti reki.
V duhu parole, da bo vsak imel osebnega zdravnika, se je enemu izmed mojih novih uresničil sen. Njegovo kartoteko mi pošljejo iz Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer je imel nekaj let le fiktivnega osebnega zdravnika. In ta zdravnik, pravzaprav zbirka njih, je na levo stran vsem znanih A3-listov zdravstvene dokumentacije pisala s kemičnim svinčnikom, na desno stran, kjer se pišejo diagnoze in ukrepi, pa so pridno lepili natisnjen seznam izdanih receptov. Leta 2025.
Brez znanja grafologije zaključim, da je recepte zdravnik vnašal v računalnik, njegova sestra pa je digitalno delo vestno materializirala z lepljenjem na papir. Seveda je imela tudi sestra nekaj digitalnega dela, ker v taki obliki so obvezne diagnoze in tudi storitve. Verjetno so tudi zaradi teh utečenih zdravstvenih postopkov še vedno popularne akcije z zbiranjem nalepk od Mercatorja do Petrola. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so prišli v Slovenijo osebni računalniki ZX spectrum. Občudoval sem ga pri sošolcu. Za malo nostalgije vas spomnim, da se je takrat prenos programa v računalnik izvajal s škripajočo kaseto. Za zgoraj opisani način dela bi bil verjetno 8-bitni ZX spectrum še vedno povsem primerna mašina.
V zdravstvu smo na mnogih področjih res še na stopnji kaset, in če ste iz tistih časov, kot pravi nova reklama za Svit; ne pozabite na svojo rit. Odlična reklama za odličen program. Polanci so po odzivnosti na program Svit v slovenskem vrhu. Pa ne po moji zaslugi, po zaslugi sester, ki pokličejo vse, ki vabilo prezrejo. Danes me je kolegica med kramljanjem o klasičnih slovenskih medicinskih temah vprašala: »Kdo misliš, da stoji za to zdravstveno ideologijo?« Denar. In seveda tisti, ki so dobro poskrbeli za svojo rit, mimo programa Svit.
Ker se vam mogoče že svita, kam pes taco moli, smer obrnem. Trideset dni do specialista se uresničuje. Ne za vse in tudi tokrat mimo ukrepov oblasti. Z velikimi obljubami so ukinili prostovoljno zavarovanje. Bojda, ker so zavarovalnice opozorile, da rast stroškov zahteva dvig premije. »To pa ne,« so z globokim premislekom zavrnili ideologi in zavarovalnice so z danes na jutri ostale brez posla. Mi pa smo iz prostovoljnega dobili še en obvezen prispevek. Demokratično. Seveda so zavarovalnice bistre in so se prestrukturirale, kar ne pomeni nič drugega, kot da se prilagodiš novi neumnosti. In se je zgodilo. Do specialista v desetih dneh. Ampak za dodaten denar, ker tistega prej omenjenega pobere ZZZS, ki pa vam tridesetdnevnega razkošja ne privošči. In ta ista oblast, ki se je zgražala nad dvigom prostovoljnih premij, je spoznala, da je nova dajatev prenizka, in jo dvigne. Tako kot prispevek za RTV, pa čeprav je gledalcev vsak dan manj. Očitno lačnih ust tudi na RTV ne zmanjka.
In tako se danes za dodatno plačilo preskakujejo čakalne vrste brez slabe vesti, brez modrih kuvert, brez poznavanja strežnic, sester ali zdravnikov, ker za obljubljeno so pacienti plačali in tudi dobijo. Od koga? Od slovenskih zdravnikov. Teh zdravnikov zavarovalnice verjetno ne sprašujejo, ali so javni, zasebni, sp, doo, črni. Ponudnika storitev zanima le, kdaj, za koliko in kako dobro znajo. Mar ni to isto, kar zanima tudi pacienta? In tako počasi z vladno ukinitvijo prostovoljnega zavarovanja raste zdravstvo za premožne ali tržno zdravstvo, in to s slovenskim kadrom, ki ga za revnejše zmanjkuje. Smo se za to borili?
Odliv kadra teče. Pospešil se bo še s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. In ker so o tem precej pozno začeli razmišljati tudi ideologi, obljubljajo rešitve z nižanjem strokovnih standardov zdravstvenih delavcev. Saj ni važno, če vas zdravi dobro usposobljen kirurg, važno je, da vas zdravi, ker vam to članarina v ZZZS previdno obljublja. To je verjetno precej skladno z novim zakonom o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, s katerim bomo imeli spet lepo 'pošlihtane' papirje, če pa bo zdravnika zamenjala diplomirana sestra, sestro strežnica in njo mokra postelja, pa na papirju ne boli. Dokler postelja ne bo vaša.
Skratka, denarja ni. Pa vendar je precej nenavadno in se nam čudijo celo tuji kolegi, kako ob ne ravno sodobnem sistemu zdravstva v Sloveniji ponujamo skoraj vse moderne medicinske materiale in najmodernejša (najdražja) zdravila. Ob tem pa nimamo za par deset evrov višje plače medicinskih sester, ki jih zaradi mačehovskega odnosa ni in so zato po bolnišnicah in v domovih za starejše zaprti oddelki. Seveda o tem mediji praviloma ne pišejo, ker je edini od ideologov požegnan problem zdravstva zdravnik. In še to tisti, ki ne ždi le v državni ustanovi in želi delati več.
Sovražnika zdravnika oblast rabi. Bolje žrtvovati njega v opravičilo slabega sistema, kot preveč natančno pogledati na šestmilijardni kup ZZZS. Prejšnji minister Loredan je le s kotičkom desnega očesa pogledal proti ZZZS in takoj se mu je stemnilo pred očmi. Gotovo poznate koga, lahko tudi snažilko, ki dela v kateri od večjih zdravstvenih ustanov. Povprašajte ga, koliko praznih postelj imajo, in si ustvarite podobo zdravstva iz lastnih ušes in lastnih čakalnih vrst. Zakaj ob takem stiskaštvu denar za drage materiale in zdravila imamo? Domnevam. Ker nam to zlata vredno blago (včasih dobesedno) prodajajo trgovci, ki skrbijo za svojo rit mimo programa Svit. Predlagam, da v roke trgovcev predamo še ves zdravstveni kader, in svet bo lepši, ker bo že to, da smo, tudi njihov interes. Je pa res, da se je nekaj zdravstvenega kadra dobaviteljem vdalo kar samo že leta nazaj.
Mojzes je pod goro Sinaj razbil table zapovedi. Kdo in na kom bo razbil table, s katerimi so pred tremi leti zlorabljali uporabnike Zdravstvenega doma Tolmin, in rekel »ne« zdravstveni ideologiji? Če kdo o moji sodbi o zlorabi pacienta dvomi, naj se s tistimi tablami in s somišljeniki postavi na isto mesto in počaka na odgovor. Ker pa se Slovenci radi opredelimo le za levo ali desno in se za razumevanje tistega vmes redko potrudimo, vam za hitro branje članka postrežem s končnim izidom. Dve proti nič. In nič je nič dobrega za vaše zdravje.
***
Janez Koprivec, zdravnik v Poljanski dolini.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
Komentarji