Višja obdavčitev in zmanjšanje pravic v postopkih

Ministrstvo za finance RS je pripravilo in dalo v javno obravnavo predlog sprememb davčne zakonodaje. Rok za pripombe je 19. avgust, torej v času najintenzivnejših dopustov, kar pomeni, da bo pripomb manj, kot bi jih lahko bilo; rok bi bilo zato smiselno podaljšati.

Spremembe zadevajo štiri davčne zakone, in sicer zakone o dohodnini, trošarinah, davčnem postopku in finančni upravi.

V nadaljevanju obravnavam, tudi glede na omejen prostor v tej rubriki, s strokovnega vidika najbolj problematične rešitve, ki pomenijo korak nazaj glede na sedanje stanje.

Splošna olajšava bo drugo leto znašala 5000 evrov, nato pa se ne bo več zviševala. Po sedanji zakonodaji bi se do leta 2025 zvišala na 7500.

Nemško zvezno ustavno sodišče je v 90. letih prejšnjega stoletja odločilo, da je treba vsakemu davčnemu zavezancu (tako revnemu kot bogatemu, op. a.) pustiti neobdavčenega toliko dohodka, kot je treba za njegovo preživljanje, se pravi v višini minimalnih življenjskih stroškov. Nemški parlament je postopno zviševal znesek splošne olajšave in zdaj znaša okoli 10.000 evrov na leto, podobno je tudi v Avstriji. Po zadnjih podatkih (že nekoliko starejših), ki sem jih zasledil na spletu, ti v Sloveniji znašajo 613 evrov na mesec (v pripravi ministrstva za delo je glede na visoko inflacijo višji znesek), torej približno 7500, kar je toliko, kot bi dosegli po sedanji zakonodaji šele leta 2025. Koliko se bodo povečali že letos, pa je odvisno od že omenjenih izračunov. Verjetno se bodo zelo približali omenjenima nemškemu in avstrijskemu znesku. Predlagana splošna olajšava torej že zdaj ne pokriva minimalnih življenjskih stroškov. To sicer ne velja za tiste z najnižjimi dohodki, ker je meja obdavčitve s posebno davčno olajšavo povečana na 15.000 evrov.

Neusklajevanje dohodninske lestvice z inflacijo pomeni po vsebini obdavčevanje inflacijskega, ne realnega povečanja dohodkov; v sedanji zakonodaji je usklajevanje predvideno, kar je edino pravilno, v predlogu sprememb pa ne.

Nujen je razmislek o uvedbi 50-odstotne davčne stopnje (po sedanji ureditvi 45-odstotna). Omenjena davčna stopnja v Evropi ni nikakršna redkost, problem je, da se jo pri nas doseže relativno hitro. Tudi druge davčne stopnje so primerljive s tujino, problematične pa so meje davčnih razredov, ki so pri nas postavljene nizko.

Boštjan Petauer FOTO: Mavric Pivk/Delo

Pred približno 15 leti sem pripravil in na strokovnem srečanju na GZS predstavil primerjavo obdavčitve plač v državah OECD in Sloveniji. Za podlago nisem vzel minimalne in tudi ne povprečne plače, ampak dvakratnik povprečne, to je plače, ki jo prejemajo strokovnjaki (inženirji, zdravniki, računalničarji in podobni poklici, ki so deficitarni in jih želimo čim več pridobiti). Med vsemi državami smo zasedli drugo mesto, bolj od nas je plače obdavčevala le Belgija, ki je znana po visoki obdavčitvi. S tem problemom se predlog sprememb sploh ne ukvarja.

Ponovno se uvaja 25-odstotni davek (zdaj 15-odstotni) na najemnine. Še manj najemnih stanovanj bo na trgu (lep del spet na sivem trgu, brez plačila davkov), namesto da bi pustili sedanjo ureditev in bi bilo stanovanj na trgu več že zdaj, ne šele čez leta, ko namerava vlada zgraditi 10.000 novih stanovanj.

Vrhovno sodišče RS je pred časom razveljavilo določbo, po kateri se prodaja deležev, razen v primeru prodaje prek borze, šteje za izplačilo dividende in obdavčuje po 25-odstotni stopnji. Obdavčitev prodaje kapitalskih deležev se namreč z leti lastništva zmanjšuje in je po 20 letih enaka nič. Zdaj se, če bo predlog sprejet, zadeva vrača v prejšnje stanje, čeprav izplačilo dividend (ki se izplačujejo iz dobička) in prodaja lastniških deležev nista enaki transakciji. Letos bo, dokler velja sedanja ureditev, kot kaže, teh transakcij kar veliko, tudi takih, pri katerih bi lastniki v drugačnih razmerah s prodajo počakali.

V zakonu o finančni upravi predlog briše vse večje spremembe, ki so bile uvedene v času, ko je Furs vodil Ivan Simič, in sicer: kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih, dodelitev odločanja drugemu inšpektorju v postopkih ponovnega odločanja, možnost, da vodja Fursa odvzame pooblastila inšpektorju, ter imenovanje direktorjev uradov, ki so vezani na javne natečaje (čeprav v zvezi s slednjim v praksi ni bilo nobenih problemov).

Mag. Ivan Simič ni bil samo direktor dveh davčnih uprav (dvakrat slovenske in enkrat srbske, najbolj je znan po uvedbi informativnega izračuna dohodnine, ki tako davčni upravi kot davčnim zavezancem prihrani veliko stroškov), ampak tudi davčni svetovalec, ki se je kot pravnik ukvarjal predvsem z davčnimi postopki ter tam marsikaj videl in doživel, zato je tudi uvedel zgoraj omenjene spremembe. Zdaj bo nad posameznim davčnim inšpektorjem spet le modro nebo (treba je sicer povedati, da veliko inšpektorjev svoje delo opravlja korektno). Še vedno bo sicer možnost pritožbe, ampak glede na trajanje takih postopkov in dejstvo, da pritožba ne zadrži plačila naloženih davkov, lahko davčni zavezanec utrpi veliko škodo, tudi če je na koncu odločeno v njegovo korist. Tudi sam sem v svoji praksi že imel kakšen tak primer.

Skupni imenovalec vseh sprememb je višja obdavčitev davčnih zavezancev in zmanjšanje njihovih pravic v davčnih postopkih.

OECD nam že več let predlaga zmanjšanje obremenitev pri plačah in povečanje davčnih obremenitev kapitala. Predlog sprememb pri dohodnini gre v nasprotno smer, obdavčenje kapitala pa v predlogu sprememb ni vključeno (verjetno bodo priporočila OECD na tem področju upoštevana), ampak naj bi bilo uveljavljeno leta 2024.

Upam, da bo ministrstvo za finance upoštevalo pripombe iz javne obravnave in temeljito spremenilo prvoten predlog.

***

Mag. Boštjan Petauer, upokojeni davčni svetovalec, predavatelj in publicist

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.