Trajnostni način prebivanja

Vsi že vemo, da se z industrijsko pridelano hrano počasi, a zanesljivo zastrupljamo. Plodnost moških je upadla za 60 odstotkov v zadnjih 50 letih! Delež nadpovprečno debelih ljudi se je izjemno povečal.

Utemeljeno pričakujemo, da se bo ozračje še naprej intenzivno segrevalo.

Manjši del prebivalstva se že več let zaveda, da moramo živeti trajnostno. Našli smo rešitve in način za samoorganiziranje, da bomo lahko preživeli hude čase, ki so pred nami.

Sedanja bivališča ali nove domove si bomo uredili tako, da bomo v njih prebivali zavarovani pred neljubimi vremenskimi pojavi in energetsko draginjo. Sami se bomo preskrbeli s čisto vodo in s čistim zrakom. Zaščitili bomo rastlinje na naših vrtovih pred vremenskimi nevšečnostmi. Uživali bomo le povsem zdravo, doma pridelano hrano. Za energetske potrebe zgradb in osebnih vozil bomo samopreskrbni z uporabo sončne energije.

V ta namen smo ustanovili razvojno-raziskovalno zadrugo Suligreen z.o.o., v okviru katere smo izdelali celovito idejno zasnovo trajnostnega načina prebivanja v trajnostnih eno- in večstanovanjskih hišah. Pripravili smo zadružna pravila, ki omogočajo ustrezno družbeno organiziranost.

Omogočiti želimo dvig kakovosti življenja zlasti mestnemu prebivalstvu hkrati z nižjimi življenjskimi stroški ter z izdatnim zmanjševanjem ekološkega onesnaževanja planeta Zemlje. Pripravljamo prvo vzorčno hišo, kjer bomo predstavili sintezo vseh arhitekturnih, najsodobnejših inženirsko-tehnoloških in vrtnarskih rešitev.

FOTO: Mavric Pivk/Delo

Zdrava in doma pridelana hrana – boljše zdravje

Na malem urbanem vrtu je stanovalcem omogočena ekološka pridelava zdrave in sveže domače hrane skozi vse leto. Poletna vrtnarska sezona se lahko podaljša vsaj za en mesec tako v spomladanske kot v jesenske mesece.

Na eno osebo znamo na površini 25 kvadratnih metrov za zelenjavni vrt in 40 kvadratnih metrov za jagodično-sadni vrt pridelati okoli 30 kilogramov krompirja, pet kilogramov graha, fižola in drugih stročnic v suhem zrnju, 140 kilogramov raznovrstne zelenjave in dišavnic, 65 kilogramov sadja, 16 kilogramov jagodičja, 20 kilogramov grozdja.

Rastlinje je zaščiteno pred točo, pozebo, dolgotrajno sušo in prehudim sončnim sevanjem.

S preostalo hrano se stanovalci preskrbujejo prek lokalnih ekokmetovalcev z vnaprej naročeno količino neoporečne ekološko pridelane hrane, torej mesa, rib, žita, oreščkov in drugega. Tako se omogoča popolna preskrba družin, podjetij in zavodov s kakovostnimi povsem zdravimi živili. Kupljena lokalno pridelana biohrana stane stanovalce približno toliko kot podobna industrijsko pridelana. Poje se manj rdečega mesa, več pa rib, z beljakovinami bogatih stročnic in precej več sveže zelenjave, jagodičja, sadja, oreškov, medu in gob. Zdravo prehranjevanje dolgoročno pozitivno vpliva na počutje, zdravje in na podaljševanje aktivne delovne dobe. Sveža solata je najboljši probiotik.

Energetska samopreskrba

Na podlagi sončnega sevanja se pridobivata toplota in elektrika za vse gospodinjske naprave, za ogrevanje in hlajenje ter rekuperacijo zraka, za toplotno črpalko ter za osebna in druga električna vozila. Za energetsko preskrbo zgradb se porabi okoli 25 do 30 odstotkov vse energije. Lahko se zmanjša uporaba fosilnih energentov v Sloveniji za okoli 20 odstotkov, če bi do leta 2030 energetsko samopreskrbovali vsaj polovico 500.000 naših hiš in stanovanj.

S shranjevanjem elektrike v stacionarnih baterijah in v baterijah električnih vozil ter z izmenjavo lastne elektrike z javnim elektrodistribucijskim omrežjem se zagotavlja zanesljiva stalna preskrba z elektriko. Cena električnih baterij je zelo visoka, zato predlagamo takšno sodelovanje med lastnimi elektrarnami in javnim elektrodistribucijskim sistemom, da se zlasti drage baterije osebnih vozil maksimalno uporabljajo. Ocenjujemo, da bi Slovenci do leta 2030 lahko kupili okoli 500.000 električnih avtomobilov, ki bi se napajali z elektriko iz lastnih sončnih elektrarn. Če se za celotna naselja gradijo skupne velike sončne elektrarne in velike stacionarne baterije ali podzemni zalogovniki toplote, se močno znižajo stroški gradnje in nakupa opreme. Javnemu elektrodistribucijskemu sistemu se delovanje olajša, če je sončnih elektrarn manj in imajo večjo moč.

Osebni avtomobili porabijo okoli 60 odstotkov vsega bencina in nafte, ki se porabi v prometu. Če nam uspe do leta 2030 doseči, da se bomo v službo, šole, trgovine in na prostočasne dejavnosti vozili s kolesi ali z električnimi avtomobili, bomo zmanjšali porabo fosilnih energentov v prometu za okoli 40 odstotkov. Celotna poraba fosilnih energentov se bo zmanjšala za okoli deset do 14 odstotkov.

Družbena organiziranost predvideva možnost nemotenega, toda v odnosu do sosedov nemotečega dela na domu, kar znižuje poslovne stroške in stroške prevoza na delo in z dela.

Živimo lahko polno zaposleni in brez recesije. Kredite bi lahko odplačevali predvsem s prihranki, ker ne bi več plačevali računov za plin, bencin, ogrevanje, kurilno olje, drva in lesne sekance.

Udobno počutje
in vsestranska varnost

Bivališča uporabljajo naravne, zdrave in trajnostne gradbene materiale, ki se lahko reciklirajo, tako za konstrukcijo kot za toplotni ovoj ter za stavbno in notranjo opremo. Hiše, ki ustrezajo zahtevam pasivne gradnje, imajo porabo energije za vse potrebe bivanja manjšo od 15 kWh/m². Izračunali smo, da se v manjšo družinsko hišo tovrstne gradnje z vrtom na strehi za vedno vgradi okoli 21 ton CO₂. Če se enako velika hiša gradi iz betona, opeke in mineralne volne, pa se ob tem v ozračje spusti 42 ton ogljikovega dioksida (CO₂).

Enostanovanjske samostojne ali vrstne hiše ter tudi večstanovanjski in drugi objekti so projektirani tako, da zagotavljajo izjemno protipotresno, protipožarno, protivetrno, protivlomno in protipoplavno varnost. Vsi prostori so projektirani tako, da omogočajo dostop in gibanje invalidskega vozička, tako da ljudje lahko uporabljajo hiše tudi ob začasni ali trajni oviranosti gibanja. Arhitekturne rešitve ohranjajo intimnost družinskega življenja ter hkrati omogočajo druženje in dobre sosedske odnose.

Predlagam, da se obstoječe večnadstropne stanovanjske zgradbe obnavljajo in dograjujejo tako, da bo mogoča sončna energetska in prehrambna samopreskrba. Na južni, vzhodi in zahodni strani se lahko dogradijo zastekljene lože (zimski vrtovi), s čimer se poveča bivalni prostor ter ustvarijo razmere za celoletno samopreskrbo z zimsko in poletno solato.

Pri hišah na dražjih in manjših parcelah, kjer večji zunanji vrt pred hišo ni izvedljiv, predvsem v mestnih in primestnih okoljih, je ekonomsko smiselno graditi vrt z gredicami na strehi. Načrtovali smo več tipov hiš, ki imajo na strešni terasi predviden vrt z gredicami in zraven pokrit delovni prostor za delo na domu pod streho, orientirano proti jugu, na kateri je vgrajena sončna elektrarna.

Avtomatsko kapljično namakanje iz lastnega rezervoarja deževnice omogoča uspevanje rastlinja tudi ob dolgotrajnih sušah ali ob odsotnosti družine. Za uspešno spoprijemanje s poletno sušo in vročino, za uporabo deževnice za splakovanje stranišč in za potrebe pralnega in pomivalnega stroja morajo biti rezervoarji deževnice veliki vsaj od pet do sedem kubičnih metrov na osebo v gospodinjstvu.

Višja kakovost življenja
in nižji življenjski stroški

Ob dvigu kakovosti življenja se lahko znižajo statistično ugotovljeni življenjski stroški v Sloveniji na družinskega člana v povprečni družini, ki šteje 2,7 člana, za okoli 222 evrov na osebo na mesec oziroma za najmanj 30 odstotkov, lahko pa tudi več, zlasti če se opravlja delo na domu. Ta prihranek olajšuje odplačevanje stanovanjskih kreditov.

Predelava obstoječih bivališč oziroma novogradnja trajnostnih hiš je odlična naložba za starost. Življenje s skromnimi pokojninami bo lažje, če ne bo treba plačevati položnic za ogrevanje in hlajenje ter računov za pogonsko gorivo za osebni avto. Močno se bodo znižali računi za vodo in elektriko.

Organizirana skupna uporaba električnih avtomobilov, skuterjev, skirojev, koles in tudi druge opreme in orodja lahko zniža družinske stroške.

Javni stanovanjski skladi, ali država, ali lokalne skupnosti, ki oddajajo hiše ali stanovanja za neprofitne stroškovne najemnine, bi lahko pod pogojem, da bi jim država za trajnostne lesene pasivne socialne zgradbe dajala vsaj 30 odstotkov donacije, omogočili družinam najemnikov izjemno kakovost prebivanja za realni strošek najemnine pod štiri evre na kvadratni meter. Zato predlagam politikom, da bi načrtovano gradnjo 20.000 najemnih stanovanj uresničili čim prej kot trajnostno gradnjo.

Lastniki hiš ali etažni lastniki lahko trenutno dobijo za pasivno gradnjo subvencije Eko sklada v višini 150 evrov za neto kvadratni meter hiše ali stanovanja in 20 odstotkov donacije za fotovoltaično elektrarno.

Politikom predlagam, da bi Eko sklad ponudil kupcem zelenih lesenih trajnostnih hiš vsaj deset odstotkov donacije in 30 odstotkov dolgoročnih kreditov, za najemna kadrovska stanovanja vsaj 15 odstotkov donacije in za najemna socialna stanovanja vsaj 30 odstotkov donacije.

Sprememba predpisov

Predlagam, da politiki sprejmejo v Sloveniji in EU predpise na naslednji način, in sicer, da Eko sklad subvencionira novogradnjo ali dograditev obstoječih zgradb tako, da se potrebuje za ogrevanje in hlajenje na leto manj kot 15 kWh energije na neto kvadratni meter bivališča, da se vgrajuje samo leseno stavbno pohištvo, da je izolacija iz lesnih vlaken, celuloze, konoplje, slame, trstičja in podobnih naravnih materialov, ki skladiščijo CO₂. Predlagam še, da se izdajo gradbena dovoljenja za novogradnje samo, če je omogočena energetska samopre​skrba zgradb in če se v rezervoarje zajema deževnica v tolikšni količini, da je uporabna za splakovanje stranišč, za potrebe pralnih in pomivalnih strojev, za pranje avtomobilov in namakanje vrtov.

***

Prof. dr. Gojko Stanič, pravnik in politolog

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.