Razburljivo leto 2022 kliče po stabilnem letu 2023

Zahtevne razmere evropski prostor spodbujajo k tesnejšemu sodelovanju držav članic. Če bo po eni strani letošnja rast v območju z evrom še višja od treh odstotkov, napoved evropske komisije za prihodnje leto kaže, da bo gospodarski zagon skoraj povsem pošel, komisija napoveduje rast le v višini 0,3 odstotka. Dejstvo je, da države članice pri iskanju rešitev za nov zagon ne morejo delovati osamljeno, temveč so nujna skupna prizadevanja za obvladovanje krize. Le tako si EU lahko zagotovi najboljši mogoči izid, kar zadeva zdravje gospodarstva.

Fraza, da je kriza priložnost, nemara zveni obrabljeno, a EU je prav zares v edinstvenem položaju, da se na tokratno krizo odzove na način, ki upošteva potrebe vseh držav članic in posebno naravo njihovih gospodarstev. Mehanizmi EU so zasnovani tako, da spodbujajo sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, da se odzovejo na skupne gospodarske izzive.

Takšna so izhodišča. Toda učinkovitost naštetih instrumentov bo odvisna od izvajanja pravih rešitev v vsaki posamezni državi članici. Vsaka od članic mora pripraviti svoj posebni akcijski načrt, ki upošteva njen specifični gospodarski položaj. Osrednja os teh načrtov mora biti spodbujanje trgovine in naložb, kar bo oživilo gospodarstvo in zagotovilo nadaljnji pretok blaga in storitev. EU bi morala razmisliti tudi o ukrepih, ki bodo zaščitili delavce, podjetja in državljane pred neljubimi posledicami neugodnega gospodarskega dogajanja.

Če naredimo korak nazaj, lahko ugotovimo, da imajo silnice sedanjega dogajanja predzgodbo v pandemijski krizi, ki jo je povzročilo širjenje bolezni covida-19. Spomnimo, da neživilske prodajalne niso obratovale sedem mesecev, živilske pa so delovale v specifičnih pogojih.

Mariča Lah predsednica trgovinske zbornice Slovenije. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Minimalna plača, dohodninske spremembe, inflacija

Negotovost pred vstopom v poslovno leto 2023 se stopnjuje tudi zaradi ambicioznih zahtev socialnih partnerjev po dvigu minimalne plače. Delodajalci in zaposleni smo izpostavljeni spremembam dohodninske zakonodaje, ki bodo neposredno vplivale na nižje prejemke delavcev. Dohodninski pristop vlade ni nekaj, kar gre v prid podjetjem, ki so že tako prisiljena poslovati v oteženih razmerah.

Desetodstotna inflacija ogroža tako gospodarstvo kot potrošnike. Njen vpliv, spremenjene nakupovalne navade potrošnikov in splošna negotovost vplivajo na zmanjšan obseg prihodkov trgovine v zadnjem kvartalu letošnjega leta, predvsem v skupini prehrane, prav tako obeti niso spodbudni.

Zadnji meseci so pokazali ranljivost evropskega prostora zaradi odvisnosti od energentov. Evropska komisija kljub prizadevanjem ni našla primernega okvira za reševanje energetske draginje in podjetja so se v zadnjih mesecih letošnjega leta znašla pred novimi izzivi. Cenovnih večkratnikov pri energiji namreč ne more obvladati noben poslovni model.

Omejitve cen in cenovne kapice so za gospodarstvo v iztekajočem se letu ključni izziv, vlade in regulatorni organi v Evropi iščejo prave rešitve za omejitev visokih cen, ki jih podjetja in potrošniki plačujejo za elektriko in plin. Prav v teh dneh Nemčija sprejema ukrep cenovne zavore pri elektriki in plinu. Odločitev nemške vlade temelji na zavedanju, da je čas ključen in da je pomoč podjetjem največ vredna, ko jo ta najbolj potrebujejo. Nemška zakonodaja bo začela veljati šele marca, a so rešitve sofinanciranja cen elektrike in plina določene tako, da jih bodo lahko podjetja uveljavljala retroaktivno, torej tudi za prva dva meseca prihodnje leto.

Sprejeti predlog zakona o pomoči gospodarstvu za ublažitev posledic energetske krize ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Ponudbe in cene se še vedno gibljejo na višini okoli 470 evrov za MWh in tudi zelo nihajo, celo dnevno, zato je negotovost v podjetjih nenormalno velika. Glede na višino cen električne energije in majhnega deleža pomoči bo učinek predloga zakona skromen, podjetja pa pod enormnimi stroškovnimi pritiski. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala v prihodnjem letu večkratnike cen električne energije glede na predhodno obdobje in hkrati tudi velikokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah.

Zato izražamo resno skrb, da bodo podjetja prisiljena zmanjševati porabo energije tudi z zmanjševanjem obsega poslovanja, posledica tega bodo odpuščanja presežnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. Podjetja bodo izgubila posle, ki jih v tako kratkem času ni mogoče nadomestiti. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja, potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kakršne imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo je ključni pogoj za družbeno blaginjo.

Na prelomnici

Vzporedno (in obenem v soodvisnosti) z zahtevnimi izzivi trgovinska panoga stopa po poti trajnostne preobrazbe, ki se dogaja z velikimi zamahi. Strokovnjaki, akademiki in drugi poznavalci trgovinske panoge so na letošnji strateški konferenci o trgovini razpravljali tudi o tem, kje in kako trgovina lahko uresničuje cilje zelene preobrazbe, kako razume in soustvarja trajnost v najširšem pomenu njenih izzivov, kako ob tem spreminja svoje poslovne modele in strategije ter se hkrati, kolikor je mogoče, uspešno odziva na spremembe in izzive sedanjih ekonomskih razmer.

Leto 2022 je bilo za trgovinski sektor razburljivo. Digitalne tehnologije so revolucionirale način, kako ljudje kupujejo ter prodajajo blago in storitve, trgovinski sektor pa je bil v ospredju tega trenda. Z vzponom e-trgovine in novih digitalnih plačilnih metod so podjetja lahko razširila svoj doseg na nove trge in stranke.

Gospodarstvo in s tem tudi trgovina sta v prelomnem obdobju. To določa spremembe v smeri novih poslovnih strategij s poudarkom na trajnosti, krožnosti in zelenem, ki pa jih bomo lahko uspešno uresničevali samo v predvidljivem poslovnem okolju.

Naj razburljivost letošnjega leta zamenja stabilnost v letu 2023. Trgovci smo usmerjeni v prihodnost in pripravljeni, da izkoristimo priložnosti, ki nam bodo prišle na pot. Ni se nam treba bati, da bi zmanjkalo izzivov. Dobrodošlo bo, če jih bomo reševali skupaj, v dialogu partnerjev, ki lahko pripomoremo k iskanju rešitev. Tako bomo lahko bolje izkoristili potencial razvoja in rasti ter izboljšali učinkovitost.

Srečno 2023!

*** 

Mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS).

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.