Prezaposlitev lahko vodi v večjo učinkovitost

V zadnjih tednih smo v medijih lahko brali o sobaricah v hotelih Bernardin, ki naj bi začele opravljati svoje storitve za hotele prek zunanjega izvajalca. Ker rada razmišljam o trgu dela, me je novica o prezaposlitvi sobaric pritegnila. Takšne prezaposlitve niso redke. Nasprotno, so tako pogoste, da je ta praksa privabila pozornost raziskovalcev na univerzah in inštitutih po svetu. Kako pogoste so prezaposlitve? Zakaj do njih pride? Kakšne so posledice?

V večini primerov najemanja domačih zunanjih izvajalcev (tako imenovanega domačega outsourcinga) matično podjetje prekine delovno razmerje s skupino delavcev, ki praviloma opravljajo isti poklic. Delavci se zaposlijo v novem podjetju, ki na trgu ponuja svoje storitve drugim podjetjem. Ena prvih študij te prakse je bila opravljena na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Analiza podjetij v ZDA je pokazala, da se večina podjetij odloči za prezaposlitev delavcev, ki se ukvarjajo s čiščenjem, popravili strojev, z računovodskimi storitvami in računalniško podporo. V zadnjih nekaj letih so nove študije pokazale, da je prezaposlitev mogoče zaznati v številnih državah po svetu (na primer v ZDA, Nemčiji, na Švedskem, v Franciji, Argentini) ter da prezaposlitev ni omejena le na nekatere poklice, ampak je prisotna v veliki večini panog in poklicev.

Razlogov je več, posledic pa tudi. Začnimo s tremi najpomembnejšimi. Čeprav so posamezne skupine delavcev lahko pomembnejše za delo v matičnem podjetju, podjetja nekaterih stroškov, povezanih z delavci, ne morejo prilagoditi različnim skupinam delavcev znotraj podjetja zaradi zakonodaje ali negativnih posledic, ki bi jih različno obravnavanje delavcev imelo na moralo v kolektivu. Prezaposlitev tako predstavlja možnost boljšega nadzora stroškov za matično podjetje. Prezaposlitev matičnemu podjetju prav tako olajša odziv na nihanja v povpraševanju po storitvah delavcev. Ta drugi razlog je bil omenjen v primeru sobaric. Podjetjem prezaposlitev omogoči tudi lažje upravljanje zaposlenih (na primer bolj osredotočeno usposabljanje), kar lahko vodi v večjo učinkovitost.

Vera Brenčič. FOTO: osebni arhiv

O posledicah. Po eni strani so prezaposlitve opazne v povečanju homogenosti zaposlenih oziroma v večji koncentraciji poklicev znotraj podjetij; tako matičnega podjetja kot podjetja, kjer se delavci na novo zaposlijo. Poleg zmanjšanja razlik med delavci znotraj podjetij pa, po drugi strani, nastajajo tudi vse večje razlike v strukturi zaposlenih med podjetji. Te spremembe na ravni podjetij so pomembne. Študije o plačah opozarjajo, da je poleg karakteristik delavcev (kot so izobrazba in delovne izkušnje) pomemben dejavnik plača v podjetju, za katero delavci delajo. S prezaposlitvami tako obstaja možnost povečevanja razlik v plačah med delavci, ki delajo v »dobrih« podjetjih, in delavci, ki delajo v »slabših« podjetjih. Študije so do zdaj pokazale, da je najemanje domačih zunanjih izvajalcev​ povezano s povečanjem neenakosti pri plačah v Nemčiji, ZDA, Franciji in na Švedskem.

Manj vemo o vplivu prezaposlitev na cene storitev, zato bom zaključila zgolj z anekdoto. Pred približno desetimi leti je univerza, na kateri sem zaposlena, prenesla upravljanje svojih parkirišč na zasebno podjetje. Urna postavka za parkirno mesto blizu moje pisarne, ki ga upravlja to podjetje, je zdaj 6,50 kanadskega dolarja (4,40 evra). Za parkirno mesto ob cesti, ki ga upravlja mesto Edmonton (in je od univerzitetnega parkirnega mesta oddaljeno dva metra), je treba odšteti dva kanadska dolarja (1,35 evra) za uro.

***

Vera Brenčič, profesorica ekonomije z Univerze v Alberti.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.