Pomagajte žrtvam poplavnega vala

Spoštovani gospod predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, pišemo vam, ker je ogroženo življenje več tisoč ljudi, ker je ogroženo njihovo premoženje in ogroženo premoženje Slovenije. Živeti v konstantnem strahu pred uničenjem v odprti, demokratični in svobodni družbi je za nas skrajno nesprejemljivo, zato vas prosimo, da skladno s svojim vplivom in pristojnostmi takoj, pogumno in odločno zaščitite interese Slovenije in njenih državljanov.

Kljub temu da je bila Vmesna sodba Okrajnega sodišča v Mariboru popolnoma jasna, saj je na podlagi izvedenega dokaznega postopka in izvedeniških mnenj ugotovila, da je avstrijski Verbund odgovoren po temelju za nastalo škodo zaradi poplav, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem leta 2012, se je Višje sodišče v Mariboru odločilo, da v primeru zavestnega poplavljanja Slovenije vmesna sodba ni smotrna in škoda ni izkazana.

Takšna odločitev pomeni, da se je Višje sodišče v Mariboru s sodbo v imenu ljudstva odločilo v škodo ljudstva, v škodo ljudi, družin, gasilcev, ribičev, kmetov, podjetnikov, zavarovalnic, občin, državnih cest in državne elektrarne Formin.

Avstrijska občina uspešno do odškodnine

Verbund Hydro Power GmbH (Verbund), avstrijski upravljavec hidroelektrarn na Dravi, je posredno priznal krivdo za poplave leta 2012. Avstrijska občina Labot, ki leži ob meji s Slovenijo, je za škodo zaradi narasle Drave dobila dva milijona evrov. Slovenske občine, država, ljudje in drugi oškodovanci pa v isti zadevi zavestnega poplavljanja zaradi odločitve Višjega sodišča RS do odškodnin nismo upravičeni.

Hkrati je uslužbenec Verbunda na zaslišanju priznal, da so sledili svojim vremenskim napovedim, ki niso nakazovale tako visokih voda, kot so jim bili takrat priča, zato so pozneje sprožili poplavni val.

Leta 2012 je Verbund zaradi niza napačnih odločitev, povezanih z napačnimi strokovnimi ocenami, slabimi presojami in slabim upravljanjem, vodo preprosto zlil na občine in ljudi v Avstriji in Sloveniji.

Številne slike obupanih ljudi, poplavljenih in uničenih hiš ter gospodarskih poslopij, uničenega premoženja, jasno pričajo o tem, kako usodne in uničujoče so bile odločitve Verbunda. Da bi Verbund s predhodnim in postopnim praznjenjem akumulacijskih jezer lahko precej omejil poplave, je na svojem obisku območja povzročene katastrofe dejal tudi takratni minister za obrambo g. Aleš Hojs. Prve ocene škode so presegale 209 milijonov evrov.

Nas mora biti res ves čas strah za lastno življenje?

Varnost ljudi in suverenost držav v Evropi je v današnjih časih zelo pomembna. Na to nas vsak dan opominjajo žrtve in uničenje vojne v Ukrajini, podnebne ujme, supernevihte, pandemije in številne druge kršitve pravic, enakosti in svobode.

Sodba Višjega sodišča v Mariboru je dala signal Verbundu in vsem drugim, ki bodo v prihodnosti povzročili škodo prebivalcem in državi, da za svoja dejanja ne bodo odgovarjali, saj bomo prebivalci, občine in država rade volje poplačali povzročeno škodo iz lastnih žepov.

Sodba hkrati pomeni, da mora biti vsakdo, ki je oškodovan, enostavno tiho, sicer bo dodatno kaznovan.

Leta 2012 je Verbund zaradi niza napačnih odločitev, povezanih z napačnimi strokovnimi ocenami, slabimi presojami in slabim upravljanjem, vodo preprosto zlil na občine ter ljudi v Avstriji in Sloveniji. FOTO: Tadej Regent/Delo

Odločen »ne« ekološkemu kriminalu

Tudi Republika Slovenija je vložila tožbo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru zoper Verbund in jasno zahtevala plačilo odškodnine zaradi poplavnega dogodka.

Jasno je, da bo odločitev Višjega sodišča v Mariboru imela precedenčni vpliv tudi na odškodninske zahtevke RS, a o tem naj poda mnenje državno odvetništvo oziroma odvetniki, ki RS zastopajo, oziroma naj mnenje poda Pogajalska skupina RS, ki jo je ustanovila vlada.

Zavestno poplavljanje in zlivanje strupenega mulja v vodo gotovo sodita med ekološki kriminal. Temu je treba odločno reči »ne«, da se primeri v prihodnosti ne bodo ponavljali.

Slovenska sodišča so pri ugotavljanju škode v istem primeru uporabljala različna merila, čas sojenja je bil popolnoma nerazumen.

Okrajno sodišče v Mariboru je po obširno izvedenem dokaznem postopku, ki je vključeval izvedenca za meteorologijo in hidrologijo, ugotovilo, da je Verbund odgovoren za poplavni dogodek.

V nasprotju s tem stališčem se je Višje sodišče v Mariboru postavilo na stališče, da vmesna sodba ni smotrna, ker škoda ni izkazana. S tem so oškodovanci izpostavljeni velikemu tveganju in imajo zelo slabo pravno varnost, saj imajo sodišča v Sloveniji za enak dogodek različne standarde ocenjevanja škode. Za nekatere sodnike je dovolj opis škode z dokumenti, drugi pa v celoti zavračajo dokazovanje škode celo z izvedencem, češ da tudi tako škode ni mogoče dokazati. Posnetki poplavljenega področja kažejo jasno sliko. Se res vzpostavlja neki nov standard ugotavljanja škode?

Okrožno sodišče na Ptuju je za izvedenca izbralo Inštitut za vodarstvo, d. o. o., Ljubljana, kljub temu da je le-ta navedel, da je obiskal družbo Verbund. To je zadosten razlog, ki vzbuja sum o njegovi pristranskosti. Sodišče je to okoliščino strankam zamolčalo.

Zakaj so sodišča sploh postavljala izvedence?

Če so sodišča že v prvih fazah pravdnega postopka menila, da je škoda nedokazljiva, zakaj so s takimi odločitvami čakala osem let ter zakaj so postavila za dokazovanje temelja in škode drage izvedence, katerih mnenja pred sodiščem nikoli niso bila obravnavana? Oškodovancem je Okrožno sodišče na Ptuju celo predlagalo, naj na mnenja ne dajajo pripomb.

Sodišče je na predlog strank postavilo izvedenca. Izvedeniško mnenje je bilo ocenjeno na 156.160 evrov. Del plačila je naložilo oškodovancem. Ker posamezni oškodovanci niso zagotovili plačila izvedenca, je sodišče brez soglasja drugih oškodovancev naložilo plačilo razlike kar njim. Posamezni oškodovanci so bili prisiljeni plačati vsak po 5577,14 evra za tiste, ki predujma niso plačali. Hkrati so tisti, ki niso plačali, dobili izvedeniško mnenje, sodišče pa ne želi razkriti, za koga vse so bili plačani predujmi.

Navedeno pomeni, da gre za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic na podlagi določila 3. odstavka 257 člena KZ-1 sodnikov, za kar je bila podana kazenska prijava na pristojno državno tožilstvo.

Kdaj bo sodišče preplačana sredstva vrnilo oškodovancem in kako, ni znano.

Kako je sodišču uspelo, da je v plačilo za izvedenca prisililo ene oškodovance na račun drugih, in kako mu je uspelo izpeljati to finančno operacijo, mora odkriti revizija poslovanja sodišča.

Nedopustna namigovanja

Sodniki v Mariboru so med pravdnimi postopki večkrat namigovali, da se želijo oškodovanci s tožbenimi zahtevki okoristiti. Oškodovance so poučili, da bi v času poplav morali aktivneje reševati svoje premoženje, da bi bila škoda manjša. Dobesedno so oškodovancem predlagali, da bi se morali z lastnimi življenji bolj izpostaviti hitro deroči vodi, ki je drla kar 30 kilometrov na uro, da bi bila nastala škoda manjša.

Je slovensko tožilstvo po uradni dolžnosti sploh uvedlo postopek proti Verbundu zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti ali drugega uradno pregonljivega dejanja ob poplavnem dogodku leta 2012?

Prošnja za odločno ukrepanje

Spoštovani gospod predsednik Vlade RS, sprašujemo, kako uspešna je pri dogovorih pogajalska skupina RS, ki jo je Vlada RS ustanovila za reševanje spora. Kako bo po vašem mnenju odločitev sodišča vplivala na zaščito strateških interesov Slovenije?

Oškodovancem se že kažejo posledice te sodbe v obliki sodnih stroškov, ki jih bodo morali plačati in znašajo več deset tisoč evrov. Oškodovanci za dolgotrajno delo sodišč ne morejo biti odgovorni. Prav tako ne morejo biti odgovorni za zaračunavanje izvedeniških mnenj, ki v pravdnem postopku nikoli niso bila obravnavana in tako ne morejo nositi teh stroškov.

Hkrati vas pozivamo, da Vlada RS sprejme sklep, da bo oškodovancem plačala stroške, ki so nastali zaradi sojenja, obremenjenega tudi s sumi korupcije in kaznivih dejanj. Enako, kot je to storila v primeru glob za covid-19.

***

Magda Vraničar, odvetnica, in oškodovanci.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.