Novi evropski Bauhaus

Chicago, Tel Aviv, Ascona, Dessau, Kaliningrad. Paul Klee, Kandinsky, Anni Albers, László Moholy Nagy, Iwao Yamawaki. »Šola Bauhaus«, ki jo je leta 1919 v Weimarju ustanovil Walter Gropius s prijatelji, je hitro postala mednarodno arhitekturno, umetnostno in oblikovalsko gibanje. Že več kot stoletje vpliva na ustvarjalno razmišljanje, pohištvo in mestne krajine po vsem svetu. Z združevanjem umetnosti in praktičnosti je izvirno avantgardni Bauhaus pripomogel k oblikovanju družbenega in gospodarskega prehoda v industrijsko družbo in 20. stoletje.

Sto let pozneje se spopadamo z novimi svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, digitalizacija in demografska eksplozija, zaradi katere naj bi se število svetovnega prebivalstva do sredine stoletja povečalo na do deset milijard. Ta razvoj spremlja navidezno neomejena gospodarska rast na račun naše blaginje, našega planeta in omejenih naravnih virov.
Stavbe in infrastruktura so odgovorne za najmanj 40 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov. Osnova sodobnih zgradb sta večinoma cement in jeklo, pri proizvodnji katerih se porabi zelo veliko energije, s kemičnimi reakcijami pa se celo neposredno sprošča CO2.

Vsi znaki kažejo v isto smer: potrebujemo ponoven razmislek in nov načrt. Evropa lahko ima in mora imeti pri tem vodilno vlogo, zato je evropski zeleni dogovor naša prednostna naloga. Odpira številne nove priložnosti in je naša nova strategija za rast. Njegov glavni cilj je, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Za to pa bo treba storiti več kot le zmanjšati emisije. Potrebujemo gospodarski model, ki bo planetu vračal, kar mu jemlje, in sicer prek krožnega gospodarstva, ki ga poganja energija iz obnovljivih virov.

Vendar želim, da bi bil to več kot le okoljski ali gospodarski projekt. Evropski zeleni dogovor mora biti tudi – in še posebno – nov kulturni projekt za Evropo. Vsako gibanje ima svoj prepoznavni slog in posebno vzdušje. Tudi ta sistemska sprememba potrebuje lastno estetiko, ki bo združevala oblikovanje in trajnostnost. Zato bomo začeli gibanje »novi evropski Bauhaus«, ki bo zasnovano kot sodelovalni oblikovalski in ustvarjalni prostor, v katerem bodo arhitekti, umetniki, študentje, znanstveniki, inženirji in oblikovalci sodelovali za uresničitev te vizije. Postal bo gonilna sila za uresničitev evropskega zelenega dogovora na privlačen, inovativen in na človeka osredotočen način. To bo gibanje, ki bo temeljilo na trajnostnosti, dostopnosti in estetiki, da bi evropski zeleni dogovor približali ljudem ter da bi recikliranje, obnovljivi viri energije in biotska raznovrstnost postali del vsakdana.

Ljudje morajo evropski zeleni dogovor čutiti, videti in doživeti, pa naj bo to prek gradbene industrije, ki uporablja naravne materiale, kot sta les ali bambus, ali arhitekture, ki prevzema skoraj naravne oblike in načela gradnje, ki od začetka upošteva ekosisteme ter omogoča in načrtuje za trajnostnost in ponovno uporabnost.



Novi evropski Bauhaus bi moral izkoristiti tudi druge revolucionarne megatrende našega stoletja. Digitalizacija vse bolj spreminja naš način razmišljanja in delovanja. V prihodnosti bodo hiše, naselja in mesta z »digitalnimi dvojčki« funkcionirali bolje. Računalniške simulacije bodo omogočile boljše oblikovalske odločitve v smislu učinkovite uporabe virov, ponovne uporabe ali vpliva na okolje in lokalno podnebje. Cilj je doseči podnebno nevtralna mesta, v katerih bo mogoče bolje živeti. Tako kot zgodovinsko gibanje Bauhaus, ki se je iz Weimarja razširilo po svetu, naj bi bil novi evropski Bauhaus več kot le arhitekturna šola, ki uporablja nove tehnologije in metode. Njen prelomni uspeh ne bi bil mogoč brez povezave z umetnostjo in kulturo ter družbenimi izzivi tistega časa. Zgodovinski Bauhaus je dokazal, da lahko industrija in dobro oblikovanje izboljšata vsakodnevno življenje milijonov ljudi.

Novi evropski Bauhaus pa bi moral sprožiti podobno dinamiko. Pokazati bi moral, da je nujno lahko tudi lepo ter da gresta slog in trajnostnost z roko v roki. Opustiti moramo znane poti in spremeniti perspektivo. Novi evropski Bauhaus bo ustvaril prostor za to. V prihodnjih dveh letih bo v različnih državah Unije zasnovanih prvih pet projektov evropskega Bauhausa. Vsi bodo zavezani trajnostnosti, vendar z različnimi poudarki. Spekter glavnih tem bo širok, in sicer vse od naravnih gradbenih materialov in energijske učinkovitosti do demografije, v prihodnost usmerjene mobilnosti ali z viri gospodarnih digitalnih inovacij, vedno pa v povezavi s kulturo in umetnostjo. Ti projekti bodo kot ustvarjalni in eksperimentalni laboratoriji ter stičišča evropske industrije izhodišče za evropsko in svetovno mrežo, ki bo kar najbolj povečala gospodarske, ekološke in družbene učinke, ki bodo presegali posamezne projekte Bauhausa.

Želim si, da bi ta sprožil ustvarjalno in interdisciplinarno gibanje, ki bi razvijalo tako estetske kot funkcionalne standarde skladno z najsodobnejšo tehnologijo, okoljem in podnebjem. Če bomo trajnostnost znali združiti z dobrim oblikovanjem, bo evropski zeleni dogovor dobil zagon, tudi zunaj naših meja. Spodbuditi bi moral razpravo o novih načinih gradnje in oblikovalskih zasnovah. Moral bi eksperimentirati in ponuditi praktične odgovore na družbeno vprašanje, kakšno je za Evropejce in Evropejke lahko videti sodobno življenje v sožitju z naravo. Tako bi pripomogli k lepšemu in bolj humanemu 21. stoletju.

---

Ursula von der Leyen je predsednica evropske komisije.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.