Nočem take demokracije

Na pobudo Združenih narodov je 15. september mednarodni dan demokracije. Demokracija je oblika vladavine, v kateri imamo navadni ljudje politično moč in lahko vladamo neposredno ali prek izvoljenih predstavnikov. Večina volivcev odloča ob pogoju, da naj bi varovali osebne in politične pravice vseh državljanov. A zaupanje ljudi v demokracijo v svetu pada. Mnogi trdijo, da je demokracija v krizi in da potrebujemo učinkovite nove rešitve. Ponujajo jih populisti, ki obujajo totalitarne režime? Da bodo ljudje v soočenju med poznavalcem razmer, ki predlaga določene ukrepe, in populistom, ki ljudem daje priboljške, izvolili populista, je vedel že Sokrat.
 

Izvažanje demokracije

Demokracij je veliko in so zelo različne ter nekatere težko primerljive. Kitajska ima socialistično demokracijo, kjer je skoraj 3000 predstavnikov v parlamentu. Tudi Severna Koreja se imenuje Demokratična ljudska republika. Ali ni izvažanje demokracije podobno izvažanju religije? To ne gre in zgrešeno je misliti, da je naša različica najboljša za vse.

Izvažanje svoje različice demokracije je bolezen, ki jo ZDA izvajajo že desetletja. Globlji vzrok za takšno vnemo izvažati svojo demokracijo naj bi bil interes kapitala, ki naj bi v državi prejemnici videl priložnosti trdi John Perkins in opisuje številne primere v svoji knjigi Confessions of an Economic Hit Man. Izvoz zahodne demokracije v tretji svet se največkrat konča z ekonomskim kolapsom prejemnice, kaosom ali celo z vojno. Univerza Maryland ocenjuje, da takšna geopolitika pripomore k povečanju sovraštva do Zahoda in celo k porastu terorizma. Zadnji primer je Afganistan.

Predsednik Biden bo decembra letos gostil vrh za demokracijo, katerega cilj je obramba pred avtoritarizmom, odpravljanje korupcije in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic. Upajmo, da cilj tega vrha ni »izvoz« zahodne demokracije in ameriške definicije, kaj je svobodni svet. Ameriški raziskovalni inštitut Freedom House je v letnem poročilu o dostopu ljudi do političnih pravic in državljanskih svoboščin v 210 državah in ozemljih navedel, da svoboščine v ZDA dosegajo le 83 od možnih 100 točk in so celo daleč za Slovenijo, ki dosega zavidljivih 95 točk. Kako razumeti svobodo v ZDA, če politiko določa kapital, saj 400 najbogatejših družin v ZDA prispeva 50 odstotkov denarja za politično kampanjo za predsednika? Takšno demokracijo izvažati in jo celo istovetiti s svobodo, je zabloda. Ne maram izvažanja demokracije, ker je to škodljivo in nevarno.



Zaradi tistih, ki se ne želijo cepiti, so bolnišnice polne in zapirajo druge oddelke. Ljudje so prikrajšani za medicinsko preventivo, pomoč in oskrbo. Zaradi necepljenih nastajajo dodatni stroški in škoda za vse prebivalstvo. Dopustiti svobodo pri odločitvi o cepljenju je podobno, kot če bi dopustili svobodo pri odločitvi o spoštovanju prometnih predpisov. Ustavna pravica o svobodi gibanja bi nasprotnikom dopuščala, da lahko vozijo, kolikor hitro želijo, po levi ali desni, ne glede na barvo semaforja. Kot družba smo doumeli, da so pravila v cestnem prometu zato, da smo varovani vsi. Tu ni demokracije. Kako je mogoče, da v zdravstvu tega ne uvidimo? Z necepljenjem vzdržujemo širjenje virusa in omogočamo mutacije v nove oblike. Ne maram demokracije necepljenja, ker vsem povzroča škodo, ogroža življenja in zvišuje stroške.

Vsakdo lahko v svojem prostem času verjame, kar hoče. Naj bo prepričan, da je covid-19 izmišljen, naj ima evolucijo za le eno od alternativ, naj verjame v kreacionizem, naj bo prepričan, da je zemlja ravna kot palačinka in naj misli, da je beseda stroke in raziskovalcev le ena od oblik resnice, ki je enakovredna »resnici« šarlatana. Naj vse to počne doma. Ne maram pa, da tak človek poučuje otroke v šolah in da dobi v javnih medijih prostor za širjenje svojih zablod. Ko neki ravnatelj postavlja pod vprašanj obstoj pandemije, s tem povzroča škodo otrokom in družbi. Ne maram demokracije, v kateri ni mogoče odstraniti škodljivega ravnatelja.

Demokracija potrebuje prenovo, ugotavljajo mnogi. Kako izvesti takšno prenovo? Ali potrebujemo močnega vodjo, ki bi odpravil številne anomalije, takega, ki bi odstranil vpliv denarja pri oblikovanju demokracije, ki bi uvedel obvezno cepljenje ter odstavil škodljivega ravnatelja? Ali so tisti odločni voditelji, ki delajo red v Turčiji, na Madžarskem ali Poljskem rešitev za bolezni naše demokracije? Čeprav se zdi misel o močnem vodji marsikomu mikavna, je tveganje, ko demokracija zdrsne v avtoritarizem, preveliko. Iz zgodovine vemo, da če zahodna demokracija zdrsne v avtoritarizem, je svet kmalu v vojni.
 

Glas strokovnjakov, mislecev, upornikov, sanjačev ...

Naj k premisleku o prenovi demokracije prispeva glas strokovnjakov, mislecev, upornikov, sanjačev, umetnikov in nevladnih organizacij. Naj bo več etike in morale, ko v sooblikovanju demokracije sodelujejo kapital, multinacionalke, populisti in prodani politiki. Dialog, izmenjava mnenj, argumenti in niz razumnih odločitev naj pripomorejo k postopni prenovi demokracije, upoštevajoč človekove pravice in vladavino prava. Iščemo novo ravnotežje. Vedno znova in vsaka različica demokracije naj ga išče in najde na svoj način. Tema letošnjega mednarodnega dneva demokracije je »boljše okrevanje za pravičen in trajnostni svet«. Ali ne sodi v to »boljše okrevanje« tudi cepljenje in odstranitev neustreznega ravnatelja, zato da bo svet »pravičnejši«, pa utišanje kapitala pri oblikovanju demokracije, kar je pogoj za »trajnostni svet«?

***
Dr. Saša Prešern, raziskovalec.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.