Kako Kitajska prek Madžarske sili v srednjo Evropo

Madžarsko notranje ministrstvo je ta mesec potrdilo, da bodo kitajski policisti morda kmalu sodelovali v skupnih patruljah po madžarskih ulicah. V sporazumu s kitajskim ministrstvom za javno upravo so bile predlagane »poglobitev sodelovanja na področjih, kot so boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, zagotovitev varnosti in krepitev zmogljivosti organov pregona«. Vendar obstaja bojazen, da je motiv kitajske vlade preprostejši: nadzorovati svojo diasporo, ki živi v Evropi, predvsem disidente.

To je del vzorca ravnanja predsednika vlade Viktorja Orbána, ki vztrajno poglablja odnose s Pekingom. V času, ko EU in ZDA svarita pred preveliko odvisnostjo od vse bolj avtoritativne Kitajske, je Orbán pospešil svojo zavezo, da bo v madžarski zunanji politiki vzpostavil politiko »odpiranja na vzhod« in postal najzanesljivejši partner Pekinga v EU.

Oktobra se je Orbán kot edini voditelj EU udeležil vrha pobude Pas in pot (načrt Kitajske za naložbe v svetovno infrastrukturo), na katerem se je pogovarjal s kitajskim predsednikom Xijem in Vladimirjem Putinom. »Prepričani smo, da bo ta pobuda spremenila svet, svetovno gospodarstvo in preoblikovala svet v prostor, ki bo služil blaginji večjemu številu ljudi kot do zdaj,« je v kitajski prestolnici dejal Orbán. Po njegovih besedah so se odnosi med državama v času, ko je Xi na položaju, »dvignili na rekordno raven«.

Edit Zgut-Przybylska, izredna profesorica na Inštitutu za filozofijo in sociologijo Poljske akademije znanosti in gostujoča raziskovalka na Inštitutu za demokracijo CEU. FOTO: Osebni arhiv

Poglobljenost teh sodelovanj ne sme biti podcenjena. Madžarska je večkrat blokirala ali odložila izjave EU, ki so bile kritične do Kitajske, predvsem glede človekovih pravic v Hongkongu. Orbán je hkrati nagovarjal kitajska podjetja, da bi na Madžarskem odprla svoje trgovine.

Kitajski proizvajalec tehnologij in baterij, CATL, ki je tesno povezan s kitajsko komunistično partijo, namerava na Madžarskem zgraditi tovarno baterij v vrednosti 7,3 milijarde evrov. Kitajski velikan na področju električnih avtomobilov, BYD, je napovedal, da bo na Madžarskem zgradil svojo prvo evropsko tovarno za proizvodnjo avtomobilov. Telekomunikacijsko podjetje Huawei ima na Madžarskem največjo logistično in proizvodno bazo zunaj Kitajske.

Skozi Madžarsko poteka eden od vodilnih projektov pobude Pas in pot, železnica Budimpešta–Beograd. To je projekt z veliko zamudo, ki je sprožil polemike zaradi svojih domnevno visokih stroškov in odločitve madžarskega parlamenta, da podrobnosti projekta opredeli kot tajne. Gradnja železnice se večinoma financira s posojilom Kitajske.

Orbán v svojem evroskeptičnem diskurzu ideološko oblikuje vezi Madžarske z avtokratskimi državami, kot so Kitajska, Rusija in srednjeazijske države. Zanj je poglabljanje vezi s temi državami smiselno glede na nazadovanje zahoda. Železniški projekt pa je primer, kako je korupcija glavno gonilo Orbánove politike s Kitajsko. Poročila so razkrila, da je družina Lőrinca Mészárosa, najbogatejšega Madžara in prijatelja predsednika vlade iz otroštva, ena glavnih gospodarskih upravičencev železniškega projekta.

Eden od poznavalcev razmer mi je zaupal, da »medtem ko je krovni koncept politike odpiranja na vzhod predstavljal ideološko podlago … je vladajoča elita na to gledala predvsem kot na poslovno priložnost za povečanje dobička«. Poslovne elite, povezane z Orbánom, bi lahko imele koristi tudi od naložb v kitajske tovarne baterij na Madžarskem. Preiskovalno uredništvo VSquare je poročalo, da kitajska podjetja načrtujejo gradnjo sončnih elektrarn za izpolnitev energetskih potreb v okviru naložbe, ocenjene na 2,5 milijarde evrov. To bi lahko bilo koristno za madžarska podjetja, povezana z vlado, ki delajo kot podizvajalci, saj po navedbah VSquare prevladujejo v nekaterih segmentih solarne industrije.

Največje tveganje je, da bi širjenje poslovnih vezi Madžarske s Kitajsko lahko pomagalo političnim elitam pri utrjevanju moči nad državo in družbo, saj bi postale zbirališče sredstev in bi bile nepregledne. Ti projekti bi tako poglobili klientelistično mrežo, ki jo je Orbán zgradil v zadnjem desetletju in pol, kar bi še dodatno spodkopalo kakovost upravljanja in zaupanje v demokratične institucije v državi. Kitajska s »korozivnim kapitalom« – brez transparentnosti, odgovornosti in tržne usmerjenosti – vpliva na oblikovanje političnih odločitev na Madžarskem in drugod ter tako pripomore k nazadovanju demokracije na Madžarskem.

Orbán poudarja svoje povezave s Kitajsko, da se predstavlja kot globalni akter. Kitajske naložbe podpirajo in legitimirajo njegovo klientelistično korupcijsko mrežo, pri čemer se bo zanašal na naložbe iz avtokratskih držav, kot je Kitajska, da bi okrepil podporo doma. Zato bo Madžarska pod vodstvom Orbána verjetno ostala glavna ovira pri skupnem odločanju EU, katere cilj je preprečiti vse večji globalni vpliv Kitajske.

EU, ki je države članice pozvala, da se »umaknejo« in v nekaterih primerih »ločijo« od Pekinga, bi morala biti zaskrbljena, kako se nekatere naložbe uporabljajo za podpiranje vse bolj nedemokratične vlade.

To še posebno velja za preskrbe s čistimi tehnologijami, pri čemer prevladuje Kitajska. Na Madžarskem in v njeni višegrajski partnerici Poljski poteka tekma za vodilno vlogo pri prehodu Evrope na električna vozila. To je poudarilo potrebo po povečanju proizvodnje litij-ionskih baterij in ustvarilo okolje, v katerem se njuni vladi aktivno zavzemata za neposredne tuje naložbe. V primeru Poljske je odvisnost takšna, da se 70 odstotkov fotovoltaičnih panelov v lasti države zdaj proizvaja na Kitajskem, in čeprav je to zdaj prešlo v razpravo na državni ravni, se zdi, da je zunaj strokovnih krogov zelo malo ljudi zaskrbljenih zaradi dvojne igre, glede na to, da ima Peking vlogo spodbujevalca ruske agresije na evropskih mejah.

Dejstvo je, da se brez ustreznih protiukrepov hitro približujemo točki, ko velik del Srednje in Vzhodne Evrope tvega, da bo postal odvisen od Kitajske in se podredil njenim zahtevam. Tudi na posledice takšnih odvisnosti ne smemo gledati izključno z lokalnega vidika. Ker je Peking v preteklosti v državah vlagateljicah zmanjševal regulacijo in spodbujal korupcijo, bodo ogrozile in dolgoročno postavile v negotovost prihodnjo sposobnost preživetja evropskega trga.

Sedanje ravnanje Madžarske – države, ki je že na poti demokratičnega nazadovanja – in njenih sosed bi moralo biti opozorilo voditeljem EU o obsegu odvisnosti držav članic in škodi, ki bi jo v Evropi lahko povzročilo širjenje kitajskega vpliva.

***

Edit Zgut-Przybylska, izredna profesorica na Inštitutu za filozofijo in sociologijo Poljske akademije znanosti in gostujoča raziskovalka na Inštitutu za demokracijo CEU.

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališč uredništva.