Enakost spolov na prvem mestu

Redkokje na svetu so pravice žensk in deklet tako izpostavljene kot v Afganistanu. Najnovejši dogodki so zelo skrb vzbujajoči. Evropska unija je jasno povedala, da bo njena prihodnja razvojna pomoč za Afganistan odvisna od spoštovanja mednarodnega pravnega okvira in norm za človekove pravice, vključno s pravicami žensk in deklet. EU je odločena in zavezana, da bo skladno z našimi vrednotami in prepričanji še naprej podpirala ženske in dekleta v Afganistanu in drugod po svetu.

Enakost je – tako kot človekove pravice, svoboda in demokracija – ena temeljnih vrednot, na katerih temelji EU. Z njo so naše družbe bogatejše in odpornejše. Enakost spolov je bistveni vidik miru, varnosti, gospodarske blaginje in trajnostnega razvoja. Tudi pogodbi EU narekujeta varstvo in spodbujanje enakosti spolov.

Politično, operativno in finančno delovanje je zato za spodbujanje in varovanje napredka na področju enakosti spolov politična prednostna naloga in ključni cilj EU. Akcijski načrt EU za enakost spolov III in novi proračun EU za zunanje delovanje usmerjata globalno ukrepanje v resnično enakost spolov po vsem svetu. Pri doseganju teh ciljev tesno sodelujemo z večstranskimi, regionalnimi in dvostranskimi partnerji, tudi z organizacijami civilne družbe. Pred nami je še dolga pot in ni časa za počitek. Toda kljub številnim izzivom smo skupaj močnejši.

Neenakost zaradi koronavirusne krize še globlja

V številnih državah se je neenakost spolov zaradi koronavirusne krize še poglobila, in sicer na najrazličnejših področjih, od izobraževanja, poklicnega usposabljanja, zdravja, varnosti in zaščite, spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic pa vse do odločanja in ekonomskih priložnosti.

Z zaporami zaradi covida-19 se je pogosto povečalo nasilje na podlagi spola, predvsem nasilje v družini, dostop žensk in deklet do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja pa se je zmanjšal. Hkrati so ženske in dekleta prevzela velik del obveznosti za oskrbo. Delavci in delavke v neformalni ekonomiji in na nizkokvalificiranih delovnih mestih (med katerimi prevladujejo ženske), migranti in migrantke ter pripadnice in pripadniki manjšin so bili bolj izpostavljeni tveganju ter večplastnim in prekrivajočim se oblikami diskriminacije.

Zaradi zaprtja šol so bila dekleta poleg tega izpostavljena večjemu tveganju spolnega izkoriščanja, zgodnje nosečnosti, dela otrok in prisilnih porok. Sklad Malala ocenjuje, da 20 milijonom več deklet grozi prezgodnja opustitev šolanja. To skupaj pomeni 150 milijonov deklet – kar je tretjina prebivalstva EU – brez izobraževalnih obetov.

Po podatkih nedavnega poročila ZN so vojaški izdatki lani še vedno presegali zdravstvene izdatke na svetovni ravni, in to celo v letu, ko je vladala koronavirusna pandemija. Za trajnostno okrevanje po pandemiji covida-19 moramo podvojiti prizadevanja za večjo enakost spolov.

FOTO: Alain Jocard/AFP

Zdaj je čas, da storimo več

Ta izziv zahteva globalni odziv in z njim se moramo spopasti zdaj, ko gradimo prihodnost, da bodo naši otroci in vnuki lahko odraščali v popandemičnem svetu, ki bo enakopravnejši in bolj raznolik ter v katerem bodo enake možnosti resničnost. Da dosežemo trajnostne spremembe, se moramo lotiti temeljnih vzrokov neenakosti spolov in diskriminacije na podlagi spola.

Evropska unija in njene države članice ter evropske finančne institucije so ves čas pandemije podpirale ženske in dekleta po svetu. Kot Ekipa Evropa smo zagotovili že 46 milijard evrov podpore za več kot 130 partnerskih držav, pri čemer smo posebno pozornost namenili ženskam in mladim.

V Nepalu smo, na primer, milijonu deklet in fantov pomagali nadaljevati šolanje z učenjem prek radijskih valov. V Togu smo podprli oblikovanje sistema univerzalnega dohodka in imenovanje žensk za županje novih občin. S pobudo EU in ZN Spotlight smo po vsem svetu pomagali 650.000 ženskam in dekletom pri preprečevanju ali obravnavi nasilja nad njimi, 880.000 moških in fantov pa izobrazili o pozitivni moškosti, nenasilnem reševanju sporov in starševstvu.

Zaradi vse večjih izzivov pa mora biti naše ukrepanje še boljše in še odločnejše. Prav to je namen akcijskega načrta za enakost spolov III, ki spodbuja vodilno vlogo in pomembno udeležbo žensk, deklet in mladih v političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju ter v vseh zadevah, povezanih z mirom in varnostjo, po vsem svetu.

Vrnimo človekov razvoj na pravo pot

Ta načrt zdaj uresničujemo s pomočjo novega »instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa« v vrednosti 79,5 milijarde evrov, ki bo podpiral zunanje delovanje EU v prihodnjih sedmih letih.

Osrednjo vlogo bo imela podpora izobraževanju, predvsem izobraževanju deklet. EU podpira izobraževanje v izrednih razmerah in je ves čas pandemije sodelovala s partnerskimi državami, da bi čim bolj zmanjšala njen vpliv na učenje in dobro počutje otrok ter olajšala varno vrnitev v šolo.

Kot Ekipa Evropa že zagotavljamo več kot polovico celotne svetovne pomoči za izobraževanje. Financiranje pa bomo še povečali, da s kakovostnim izobraževanjem na vseh ravneh spodbudimo enakost spolov. Naša skupna julijska zaveza v vrednosti 1,7 milijarde evrov za Globalno partnerstvo za izobraževanje – s ciljem preoblikovanja izobraževanja deklet in fantov v do 90 državah in ozemljih – je del tega novega začetka.

Prizadevanja povečujemo na vseh področjih, od podpore izobraževanju in ekonomskim priložnostim za ženske in dekleta do izboljšanja njihovega dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja. Do leta 2025 bo k enakosti spolov in usposabljanju žensk pripomoglo 85 odstotkov vseh novih zunanjih ukrepov EU na vseh področjih.

To si zdaj prizadevamo doseči skupaj z našimi partnerskimi državami ob tesnem posvetovanju z organizacijami civilne družbe, aktivisti in aktivistkami za pravice žensk ter mladimi.

Človekov razvoj moramo vrniti na pravo pot in do leta 2030 uresničiti cilje trajnostnega razvoja. Pri tem pa ne smemo prezreti nobene ženske in nobenega dekleta.

Ključno je, da nam to uspe.

---

Josep Borrell, visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Jutta Urpilainen, komisarka za mednarodna partnerstva, ministri 24 držav članic EU za zunanje zadeve in razvoj, vključno z Anžetom Logarjem, ministrom Republike Slovenije za zunanje zadeve

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališča uredništva.