Dvajset let sanj in upanja

Danes, 21. junija, zaznamujemo 20. obletnico vrha EU – Zahodni Balkan v Solunu. Ob tem zgodovinskem dogodku so se Evropska unija ter takratne države pristopnice in potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana zavezale druga drugi. EU je potrdila evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, države iz regije pa so podprle skupne vrednote: demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin, solidarnost in tržno gospodarstvo. Sklepi vrha ostajajo trajna zaveza za vse – za EU in njene države članice, vključno s Slovenijo, in za Zahodni Balkan.

Slovenija ceni ta vrh, saj je obudil upanje na stabilizacijo regije po letih vojn, politične nestabilnosti in gospodarskega nazadovanja, ki so sledili razpadu Jugoslavije. Omogočil je začetek sanj o evropski prihodnosti, ki vodi v pozitivne spremembe: povečano blaginjo, boljše povezovanje in okrepljene stike med ljudmi.

V zadnjih dvajsetih letih smo s sodelovanjem dosegli veliko. Zahodni Balkan je na splošno stabilnejši. Države uživajo ugodnosti brezvizumskega režima in regija, v kateri je EU daleč največji donatorica in investitorica, je gospodarsko napredovala. EU in Zahodni Balkan naravno gravitirata drug k drugemu.

Slovenija je trdna zagovornica širitvenega procesa Evropske unije. Svojim partnericam na Zahodnem Balkanu je pomagala s politično in praktično podporo. Procesom, povezanim s širitvijo, pomaga na vse možne načine. To je dolgoročna politika Slovenije, ki se ne bo spremenila.

Veliko priložnosti pa je bilo na obeh straneh tudi zamujenih. Zdi se, da je prvotno navdušenje nad reformami na Zahodnem Balkanu v dveh desetletjih nekoliko uplahnilo. Zato je v tem trenutku luč na koncu predora za članstvo v EU malce šibkejša, kot smo upali. Hkrati se EU spopada s svojimi težavami, pri čemer ​​širitev ni vedno prednostna naloga. Dejstvo, da se mora EU spopadati s posledicami vojne v Ukrajini, je zahtevalo nov splošen razmislek o pristopu k procesu širitve. Jasno je namreč, da je ta proces v osnovi strateška izbira in ne zgolj tehnična naloga. Vsekakor pa mora nadaljnja širitev slediti osnovni viziji evropskega integracijskega procesa, ki temelji na solidarnosti in dejanskih dosežkih kandidatk. Potrebne so pogumne politične odločitve.

Vendar pa so naša sporočila regiji, Evropi in svetu jasna. Prvič, EU je objektivno zelo dobra izbira za regijo, toda države Zahodnega Balkana o svoji prihodnosti odločajo same. Drugič, Slovenija v regiji nima sebičnih interesov. Našo politiko vodi solidarnost do držav in prebivalcev. Slovenija želi to, kar želijo ljudje: stabilnost in varnost, ki sta osnovna pogoja za blaginjo in gospodarski napredek.

Države Zahodnega Balkana, ki si želijo vstopa v EU, lahko zdaj in v prihodnje računajo na Slovenijo.

*

Skupna izjava predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba in ministrice za zunanje in evropske zadeve RS Tanje Fajon

***

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.