Z vsakega kandelabra je visel kakšen šolar

Princ Charles, zdaj kralj Karel III., je Slovenijo, še kot mlado državo, obiskal samo enkrat. Na povabilo predsednika republike Milana Kučana se je pri nas ustavil 2. in 3. novembra 1998, sredi regionalne turneje, ki jo je nadaljeval v Romuniji, Bolgariji in Makedoniji. 

V Buckinghamski palači prvi Milan Kučan, nazadnje tam Borut Pahor

Valižanski princ si je prvi dan ogledal Bled, obiskal Mojstrano, se povzpel na slap Peričnik, seznanil se je z gorsko reševalno službo in gostoval na dveh kmetijah. Drugi dan se je sprehodil po Ljubljani, kjer ga je sprejela županja Vika Potočnik, v ospredju je bilo vodenje po zgodovinskih spomenikih, na Tromostovju so ga spremljale nepregledne množice, pod Plečnikovimi arkadami pa si je med drugim ogledal stojnico z zelišči. Kakšna sta bila tista dva dneva pred četrt stoletja, kdo je bil z njim in v kakšnem spominu imajo današnjega britanskega kralja, so za Delo spregovorili njegovi slovenski gostitelji.

Peter Krečič, umetnostni zgodovinar in nekdanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je sprehod po Ljubljani s princem, ki je le leto mlajši od njega, opisal kot eno »najbolj zanimivih in mestoma dramatičnih vodenj kakšne kronane glave«.

Peter Krečič je princa vodil po zgodovinskih spomenikih v središču Ljubljane. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Angleži takrat, ko se želijo pozanimati o državi in izvedeti, kaj se tam dogaja, pošljejo na obisk predstavnike, tesno povezane z vrhom njihove politike. Kraljeva družina pri tem ni izjema; kraljica se takrat ne bi mogla odločiti za obisk Slovenije, zato je to prevzel prestolonaslednik, ki je bil po smrti žene, princese Diane zelo izpostavljen in v Ljubljani je zanj vladalo neznansko zanimanje,« se spominja Krečič, tudi s precej bolj slikovitimi opisi: »Z vsakega kandelabra je visel kakšen šolar.«

Princ med Plečnikom in Prešernom

Preden je takratni britanski prestolonaslednik prišel v Ljubljano, so imeli s predstavniki angleških varnostnih služb vajo. »Temeljito so si ogledali pot in iskali morebitne točke, kjer bi se lahko zgodilo kaj napačnega. Seveda so imeli poglede usmerjene nekoliko drugače kot jaz, ki sem imel v ospredju vodenje po zgodovinskih spomenikih v središču Ljubljane,« je opisal priprave. Vse je bilo torej skrbno načrtovano, pa vendar jih je pričakalo presenečenje: »Ko smo stopili iz mestne hiše, je bila množica ljudi, ki so se tam zbrali, nepregledna.«

Bili so šokirani, a se niso prestrašili; nekako so princu izkrčili pot, na desni strani ga je spremljala takratna županja Vika Potočnik, na levi pa sogovornik, ki mu je pripovedoval o Ljubljani in pomembnih osebnostih, kakršna sta Jože Plečnik in France Prešeren. Princ je za vse to pokazal zanimanje in pri tem, kakor je dejal Krečič, sijajno odigral tri vloge: predstavnika svoje države oziroma kraljeve družine, nato dobrega poslušalca, ki je tudi marsikaj vprašal, hkrati pa je zabaval publiko. Otroke, ki so se gnetli tam, je vprašal: »Kaj pa delate tukaj?« Odgovorili so mu: »Vas smo prišli pogledat.« On pa: »Ali niste v šoli?« Avtogramov ni delil, se je pa pustil fotografirati z njimi.

Pod Plečnikovimi arkadami si je skupaj s takratno ljubljansko županjo Viko Potočnik ogledal stojnico z zelišči. FOTO: Blaž Samec/Delo

Prisrčnega srečanja se je Krečič spomnil tudi s tržnice, kjer se je prestolonaslednik ustavil pri stojnici. Fotografi, ki so želeli ovekovečiti ta trenutek, so s prizorišča tako rekoč izrinili prodajalko, kar ni ostalo neopaženo. »Kje pa je lastnica?« je vprašal visoki gost. Kmalu so jo le privedli pred stojnico. Z njo je izmenjal nekaj besed ter kupil lonček medu. Radovednost je prav tako pokazal, ko so šli mimo pokrite tržnice, kar je bilo tudi mimo protokola. A visoki gost se za to ni zmenil; vstopili so in se znašli pred prodajalko sira. Privolil je v pokušnjo in nemudoma dobil rezinico, ponujeno kar na kuhinjskem nožu. Kaj se je medtem dogajalo v obupanih glavah varnostnikov, ni znano, je pa znano, kaj je potreboval Charles – robec. Dobil ga je iz Krečičevega žepa in enako po drugi pokušnji mehkega sira.

Tura po Ljubljani se je nadaljevala ob robu Vodnikovega trga, kjer se odpre pogled proti Plečnikovemu Pegleznu. Stavba je na bodočega kralja naredila dober vtis. Ob omembi sosednje stavbe, popularnega Kanarčka, dela Plečnikovega učenca Edvarda Ravnikarja, pa je samo odmahnil, s čimer je še enkrat pokazal, da ga modernizem preprosto ne zanima. Na zadnji točki sprehoda se je razkrilo, kaj je bilo v vrečki, ki jo je videti v rokah vodnika na fotografijah: takrat še sveže delo Plečnikovi kelihi, ki ga je »za potrpežljivo poslušanje« podaril visokemu gostu.

Peter Krečič se princa Charlesa spominja kot sproščenega in prijetnega sogovornika, drugačnega, kot ga zdaj vidimo na posnetkih, ko je že kralj in deluje precej bolj utrujeno, kdaj celo nestrpno in čemerno. A sogovornik se temu ne čudi, ne le da je 25 let starejši, na svoj dan je moral zelo dolgo in potrpežljivo čakati.

S pletno do Blejskega otoka

Na Bledu je princa Charlesa za vožnjo s pletno, ki je prav tako pogosto na programu tovrstnih obiskov, pričakal pletnar Jože Berc. Prestolonaslednika je peljal od Vile Bled na otok in od tam do kluba vinarjev, od koder so šli nato v Radovno, kjer je bilo kosilo. »Med vožnjami, ki so bile del protokola, je bil običaj, da čolnar ni govoril, ampak tisti, ki je spremljal delegacijo. Toda princ Charles me je kljub temu vprašal, ali je delo naporno, jaz pa sem odgovoril, da smo tega navajeni in da za nas to ni prav nič težkega,« je na kratko opisal utrinek z vožnje. Trajala je kakih 15 minut in pravzaprav ni bila nič posebnega, je dodal pletnar, ki je takih protokolarnih zadev navajen.

Po Blejskem jezeru je princa vozil pletnar Jože Berc v narodni noši. FOTO: Blaž Samec/Delo

Za to priložnost je bil Jože Berc oblečen v narodno nošo. Še vedno kdaj pa kdaj pokaže fotografijo, tudi kakšnemu britanskemu gostu, ki jih je na Bledu precej, pa vendar večina ne ve, da je bil tam njihov zdajšnji kralj. Pletnarju, ki govori angleško, nemško, pomeni pa se tudi v francoščini, se je sicer od tujih gostov vtisnil v spomin nemški kancler Helmut Kohl, ki je Bled obiskal leta 1988, med drugim zato, ker so ga lep čas čakali pred Vilo Bled, v tem času pa je spoznal novinarja nemške hiše ZDF, ki ga je kancler nato povabil v pletno.

V dolini Radovne

Marjeta Željan, lastnica ekološke kmetije Vrbank v Zgornji Radovni, pripoveduje, da so princu Charlesu na kmetiji pokazali hleve z živino. »O obisku so nas vnaprej obvestili in nam dali natančna navodila, kako mora vse skupaj potekati, predvsem so nam povedali, da smo tu lahko samo člani naše družine in da zraven ne sme biti drugih radovednežev. Seveda smo bili ob tako visokem obisku vsi kar vznemirjeni, a potem je vse potekalo precej sproščeno.«

Princ je družino spraševal, kako živijo na kmetiji, kako krmijo živino in kako pripravljajo krmo. »Povedala sem mu, da na tej višini ni vse preprosto in da imamo kar veliko dela, da imajo naše živali dovolj hrane. Bil je zelo dobro poučen o kmetovanju, nikakor ni bil neuk. Videlo se je, da ga to res zanima, in nobenih težav ni imel z vonjavami v hlevu. Ko smo prišli ven, je stopil h kupu sena, ga potipal in povohal, videti je bil zelo zadovoljen. Takrat smo imeli, se mi zdi, pet glav govedi in ovce in enako je danes. Tudi dela nam niti zdaj nikoli ne zmanjka.«

Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije in direktor Kobariškega muzeja, je bil ob prinčevem obisku zaposlen v Triglavskem narodnem parku (TNP) in pristojen za vodenje po območju parka v dolini Radovne. »Moja naloga je bila, da princa s spremstvom vodim na obe kmetiji v dolini Radovne. Že ko smo na TNP razmišljali, kam bi visokega gosta odpeljali, smo predlagali, da naj obisk poteka peš, ne z avtomobili ali celo helikopterji, in ta predlog so z navdušenjem sprejeli.« Med hojo je imel občutek, da je bilo princu zelo všeč, da se sprehajajo, čeprav je rahlo deževalo in se je počasi že znočilo.

Na ekološki kmetiji Vrbank v Zgornji Radovni so bili ob tako visokem obisku kar vznemirjeni, a potem je vse potekalo precej sproščeno. FOTO: osebni arhiv

Tudi ko je stopil v tisti znameniti kravjak, o katerem so se potem mediji tako razpisali, se je izkazal za zelo duhovitega in prav nič kraljevsko vzvišenega, v bistvu se je le zasmejal in šel naprej, se spominja Šolar. »Bolj kot med sprehodom smo bili živčni med pripravami na obisk, saj so nam dajali natančna navodila, kako se moramo vesti in kako moramo princa naslavljati z vaše kraljevo visočanstvo. Toda med potjo sva se čisto sproščeno pogovarjala in v spominu mi je ostal kot zelo razgledan in simpatičen mož.« In o čem je tekla beseda? Predvsem o pomenu TNP in takih območij nasploh, ko so prišli do Pocarjeve domačije, kjer je bila pogostitev, pa so bili že vsi skupaj povsem sproščeni in je večer minil v imenitnem vzdušju.

Z županjo po mestu

»Njegov obisk v Ljubljani je bil sicer kratek. Res pa je tudi, da sem pri tem imela nekatere zadržke, predvsem glede na to, kar se je pred tem dogajalo s princeso Diano. Vendar se je princ Charles predstavil kot zelo sproščena osebnost. Morda je na to vplival tudi naš odnos, saj smo ga sprejeli prisrčno in sproščeno,« se spominja nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik. Po vpisu v zlato knjigo na magistratu je princ Charles izrazil željo, da bi se sprehodil po prestolnici.

Princa Charlesa so v glavnem mestu Slovenije leta 1998 pričakale nepregledne množice. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Spomnim se, da sem imela takrat z njegovimi varnostniki precej težav, saj so zahtevali, da naredimo koridor po mestu. A sem jim pojasnila, da je Ljubljana zelo varno mesto in zato ne potrebujemo nobenih ograj.« Sprehodil se je od mestne hiše do tržnice, kjer je, kot pravi Potočnikova, tudi pokusil med. »Naše srečanje se je končalo zelo intimno. S princem sva se nekaj časa držala za roke. To je sprožilo nekakšen škandal, saj je kraljevi protokol zelo strog. Kdo je koga prijel za roko, pa še danes ne vem,« še pravi Potočnikova.