»V resnici ne povezujem z roseji samo avgusta,« se nasmehne Valentin Bufolin. »Rad bi uveljavil spoznanje, da je podobno kot s penečimi vini: tudi roseji so primerni za vse priložnost,« meni sogovornik, ki za nas vsak mesec razmišlja o sodobni vinski kulturi. »Če pa pogledamo naravni tok naših življenj: ste opazili, da so sončni zahodi avgusta drugačni? Vame so se zasidrale te nežne barve obzorja nekje na morju, ko se končuje dan, zdaj že kar precej krajši. Ali ni rose naravna misel ob tem? Še vedno osvežilen, še vedno je poletje, a z nekim drugim podtonom,« pravi Bufolin o vinu, ki postaja vse bolj priljubljeno, predvsem pa ni samo za ženske, kot se ga je včasih držal predsodek.

Barva tega vina nam sicer da namig, kaj lahko pričakujemo v kozarcu, vendar pa je včasih odvisna tudi samo od sorte grozdja. Roseji začnejo svojo pot kot rdeče grozdje, »narejeno na belo«. FOTO: Shutterstock 

Kaj da barvo, kaj ta pomeni

Roseji so iz rdečih sort grozdja, ampak vinificiranih kot bela. Drozga, to so jagode in kožice, a že brez pecljev, se bodisi stisne takoj bodisi kožicam, iz katerih se izluži rdeča barva (sok sam je namreč vedno brezbarven), vinar dovoli, da so v stiku z moštom toliko časa, da se sok nežno obarva. Poznamo veliko odtenkov: od skoraj vrtničnega, do čebulnega, lososovega, že skoraj rdečega.

Je barva v resnici lahko tudi organoleptično vodilo? Lahko po odtenku sklepamo, kaj bomo okušali v kozarcu? »Načelno sicer lahko, čeprav je dobro upoštevati tudi to, iz katere sorte je bilo vino pridelano. Takole recimo: bolj kot je barva izražena in intenzivna, več taninov, več jagodičevja lahko pričakujemo na nosu in tudi v ustih, kot pravimo someljeji. Seveda tudi večjo strukturo. Bleda rožnata barva bo dišala po svetlem sadju in belem cvetju. Če bo na mizo prišlo bolj ekstraktno vino, se bodo zaznave spremenile: iz bele vrtnice prehajamo v rožnato, zaznavali bomo češnjo, malino. In če gremo po tej poti še naprej, bomo prišli do rdeče vrtnice, celo slive. Svet rosejev je širok in raznolik. Ne bi se ustavljal pred nalogo, naj ob večerji z več hodi predlagam vinsko spremljavo, ki bi temeljila na roseju: vse najdemo, od penečih, sladkih, suhih… Vse! In lahka poletna hrana brez težkokategornega mesa bi bila kot nalašč za to,« navaja sogovornik.

Kateri roseji se pohvalijo z največjo slavo

»Pred kratkim sem se ukvarjal prav s tem razmišljanjem, ko sem poskušal čudovita primerka: prvega iz Provanse in drugega iz Toskane - in sem kar obstal od elegance, osvežilnosti in prefinjenosti. Bil sem zapeljan in to je najlepše, kar se ti lahko zgodi s kozarcem vina v roki,« pripoveduje Bufolin.

Sommelier Valentin Bufolin. FOTO: Jože Suhadolnik

Provansalskim rosejem, pravi, lahko priznamo svetovno slavo in ugled, izjemno priljubljene etikete pa prihajajo tudi iz nekaterih sosednjih južnofrancoskih pokrajin, na primer Languedoca. Sam, pravi, uživa tudi v tistih, ki jih pridelujejo v Italiji, v Toskani. Na Italijanskem polotoku pa najdemo še nekaj znanih apelacij v Abruzzih, okolici Gardskega jezera... Zelo priljubljena italijanska sorta za proizvodnjo te vrste vina, na primer, je lambrusco.

Kdo bi si mislil: roseji iz južne Francije uživajo veliko, tako rekoč svetovno slavo. FOTO: Shutterstock

Pa slovenski okus za rožnato?

Katera sorta pa je v Sloveniji zagotovilo za korekten, če ne odličen rose? »To vprašanje bo izziv, kajti ne gre le za sorto, ampak tudi za roko vinarja in filozofijo, ki jo goji. Lažje je s pričakovanimi lastnostmi: rose z barbero bo osvežilen. Če kombiniramo barbero in merlot, lahko dobimo lepe impresije. Modra frankinja je tudi krasna sorta, ampak po mojem mnenju se tudi ta najlepše izrazi, če jo kombiniramo v cuvee.«