Kaj v Tokiu nosijo slovenski olimpijci

»Če je bila kolekcija na prejšnjih poletnih igrah v Riu de Janeiru bolj živa, smo ji zdaj odvzeli nekaj tega 'cirkusa' in je bolj umirjena. Glavni motiv sta še vedno Triglav in naša prepoznavna živo zelena barva,« pojasnjuje izbor oblikovalec kolekcije Sandi Murovec in dodaja, da je izbor omejen le med tri zelene, tri modre in belo. Barve in njihovi podtoni tudi na oblačilih so namreč opredeljeni znotraj celostne grafične podobe Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, ki so jo predlanskim zasnovali v agenciji Arnoldvuga+.

Po navodilih za uporabo celostne grafične podobe je uporaba primarnih barv, med katere sodijo natančno določeni odtenki zelene in modre ter bela, obvezna, preostale odtenke (in črno) pa se uporablja po potrebi. »Tokijska kolekcija je prva, ki nosi tudi nov logotip z obrisom Triglava, in je, kot opažam po odzivih navijačev, kar dobro sprejeta. Je pa všečnost oziroma priljubljenost najbolj povezana z uspehi slovenskih športnikov in kot vselej so tudi kritike na račun barv oziroma videza, četudi je v tem pogledu veliko omejitev. A kot vidite, jih je deležen tudi Armani,« je povedal Murovec, ki je arhitekt z diplomo na temo zasnove celostne podobe kolesarskih poti v centru Kranja, najbolj znan pa kot smučar demonstrator in ustanovitelj športne znamke UPS, ki je prvo kolekcijo za slovenske olimpijce zasnoval za poletne igre v Londonu leta 2012. Ti so od tedaj v njegovih oblačilih že 24-krat stopili na zmagovalni oder. Zato je prepričan, da tudi ta vendarle prinašajo, kot je dejal, dobro karmo.


 

Kolekcija za »zimski« Peking že končana

Projekt uradne olimpijske kolekcije, ki se razlikuje od tekmovalnih dresov v posameznih športih, je zahtevna in precej dolgotrajna naloga, začne se običajno dve leti, včasih tudi tri pred največjim športnim dogodkom, tako je najnovejša kolekcija za zimske olimpijske igre v Pekingu, ki bodo že čez pol leta, že končana. Od leta 2012 oziroma iger v Londonu jih za Slovenijo izdeluje kitajski proizvajalec Peak, ki je po navedbah slovenskega zastopnika Eurocoma tudi uradni opremljevalec nekaterih drugih olimpijskih reprezentanc ter sodeluje z NBA in je uradni opremljevalec košarkarske zveze FIBA.



»Marsikdaj letijo kritike, češ, zakaj oblačila niso sešita v Sloveniji, a za opremo olimpijskega športnika potrebuješ kar okoli 50 različnih artiklov, kar pa ponujajo le nekateri na svetu. Ker je Peak znamka športnih oblačil, naši športniki niti na odprtju ne nosijo elegantnejših oblačil, poleg tega ne dovolijo, da bi, denimo, elegantnejša izdelal kdo drug,« pojasnjuje Murovec. Pri tem poslu ima pogodbo s Peakom, in ne z Olimpijskim komitejem Slovenije, je poudaril. »To je tudi odgovor, zakaj ni razpisov oziroma natečajev za oblikovanje uradne olimpijske kolekcije,« je povedal.

Sicer pa ima oddaljenost proizvajalca z oblikovalskega vidika več pomanjkljivosti, saj je nad končnim izdelkom nemogoče bedeti že med izdelavo. »Velikokrat ne vemo, kaj bomo vzeli iz škatle, dopuščajo pa le eno korekturo. V teh letih sodelovanja že vemo, kje utegnejo biti odstopanja od tistega, kar smo zasnovali, a tudi oni delajo z različnimi kooperanti in ni nujno, da bo tovarna, ki je izdelala majice pred dvema letoma, te tudi tokrat, morda je vmes že propadla,« je pojasnil. Sicer pa gre za oblačila konfekcijskih številk, običajno so prilagojena le za košarkarje, pri vsem pa je v ospredju tudi, da so fukncionalna in da se športniki v njih dobro počutijo, dodaja Matic Švab, poslovni direktor in namestnik generalnega sekretarja OKS. V Tokiu, denimo, je zelo vroče.
 

Prodajni hit – majica

V obdobju pred začetkom iger in malo po njihovem koncu so določeni kosi na voljo tudi navadnim smrtnikom oziroma navijačem, kar OKS-ZŠZ prinaša tudi dodaten vir prihodkov. Kako dobro se prodajajo, pa je po Švabovih besedah običajno odvisno od oddaljenosti te največje športne prireditve in udeležbe na tribunah – letošnje igre so v tem pogledu pač posebne –, prav tako od uspehov naših športnikov. »Prvi v Tokiu že netijo evforijo, upamo in kot kaže, bo tokijska kolekcija po prodaji tudi najuspešnejša. Sicer pa se običajno najbolje prodajajo navijaške majice, ki so tudi cenovno najbolj dostopne, težje gredo v prodajo, denimo, zimske bunde, ki so tudi dražje,« je povzel sogovornik.

Eden od pomembnih gradnikov slovenske prepoznavnosti na športnih prireditvah najvišjega ranga pa je tudi uradna navijaška oprema, poudarja Sandi Murovec, ki je prepričan, da so slovenski navijači zlasti v zadnjem desetletju že prepoznavni v množici drugih. Čeprav se po njegovih besedah radi primerjamo s Hrvati, ki navijajo v dresih s šahovnico, pa so ti nenosljivi za na ulico, zato so v njegovem biroju iskali kombinacije, ki bi jih lahko navijači oblekli tudi za na rekreacijo.



Katera uradna olimpijska kolekcija pa se mu je najbolj posrečila? »Mislim, da je bila vsaka prava v pravem trenutku, vselej pa so bile tesno povezane s športnimi dosežki. Ena udarnejših je bila gotovo tista, oblikovana za Soči. Spominjam se Petra Prevca in pokojnega predsednika slovenskega olimpijskega komiteja Janeza Kocijančiča, ki si je za podelitev kolajn oblekel našo uradno bundo. Pri srcu mi je tudi kolekcija iz Ria, pri kateri sem uporabil le del krakov Triglava, ki se lahko zdi kot palma ali žar borbe, aktualna nosi nov logotip ...« je naštel.

Kot sta sklenila sogovornika, se počasi le uresničuje dolgoročno postavljen cilj, da bi se slovenski šport čim bolj poenotil znotraj celostne podobe, saj to prispeva k večji prepoznavnosti naroda.

Od Ralpha Laurena do Armanija

Čeprav olimpijske igre niso ravno modni dogodek, niti v modnem tisku ne ostanejo prezrta imena, ki oblečejo reprezentance posameznih držav. Nekateri so stalnica že več let. Ralph Lauren snuje uradna oblačila za ameriške olimpijce že od leta 2008, Armani za italijanske od leta 2012, Lacoste oblači francoske olimpijce od leta 2013, tesen spremljevalec vrhunskih francoskih športnikov je tudi znamka Le Coq Sportif. Nemci v Tokiu nosijo kolekcijo, ki so jo zasnovali pri Adidasu, Britanci kolekcijo znamke Ben Sherman, Japonci so to nalogo zaupali domači znamki Aoki, ki se je s kolekcijo za otvoritveno slovesnost poklonila uniformam, ki so jih njihovi športniki nosili na prvih tokijskih olimpijskih igrah leta 1964.



Japonska znamka Uniqlo, denimo, je oblekla švedsko olimpijsko reprezentanco in jo bodo tudi na zimskih igrah v Pekingu. Za igre v Sočiju leta 2014 in Riu de Janieru pa jih je oblekla najbolj prepoznavna švedska znamka hitre mode H&M.
Med znanimi modnimi imeni, ki so se pojavila na olimpijskih igrah, so tudi slavna britanska oblikovalka Stella McCartney, ki je ustvarila uradna oblačila za britansko reprezentanco za igre v Londonu leta 2012 in leta 2016 v Riu. Japonski oblikovalec Issey Miyake pa je oblikoval kolekcijo za Litovci leta 1992 v Barceloni.

Z otvoritveno slovesnostjo padejo modne kritike na račun uradnih olimpijskih kolekcij posameznih držav, pri čemer so te tudi priložnostne in se razlikujejo od oblačil, ki jih najboljši športniki oblečejo za nastop na zmagovalnem odru. V Vogueu so še pred začetkom poudarili, da bo najbolj »kulske« nosila reprezentanca Liberije s podpisom enega najobetavnejših ameriških oblikovalcev Telfarja Clemensa, ki je zaslovel s torbo iz veganskega usnja, za katero se je uveljavil vzdevek Bushwick Birkin.

Portal revije Forbes kot največjo modno zgodbo iz Tokia navaja Kim Kardashian, ki je za kolekcijo z ameriško zastavo in napisom Team USA prispevala športne nedrčke, spodnjice z visokim pasom, majice, jopiče in kolesarske hlače, ki so sicer na prodaj tudi pod blagovne znamke Skims, in kot se je mogoče prepričati v njeni spletni trgovini, je velika večina teh kosov razprodana, nekaj pa jih ima še v majhni zalogi. Letos niso ostale prezrte kolekcije, tudi zaradi negativnih kritik, predvsem Italije, Nemčije in ZDA.