TV namigi: začenja se smučanje, vrača se šanson in psihopatski morilec

Sobota, 28. oktobra

Alpsko smučanje: veleslalom (Ž): TV SLO 2 ob 9.50 in 12.50

1. in 2. vožnja. Svetovni pokal. Prenos iz Söldna.

Z ledeniško tekmo v Söldnu se začenja svetovni pokal v alpskem smučanju. Naj jutrišnji tekmi lahko pričakujemo tri Slovenke, Ano Bucik, ki računa na petnajsterico, Nejo Dvornik, ki je zaradi bolezni izpustila zadnji trening, in Andreja Slokar, ki se vrača po izgubljeni sezoni zaradi poškodbe. Mete Hrovat ne bo na tekmi, saj zaradi bolečin v hrbtu še ne trenira na snegu. 

Bodo pa na startu lanske odlične smučarke Mikaela Shiffrin, Lara Gut-Behrami, Marta Bassino, Federica Brignone in Petra Vlhova. Organizatorji kljub slabim snežnim razmeram obljubljajo, da bo izepaljali tako žensko tekmo kot moško dan za tem.

Na moški tekmi bo naš največji adut Žan Kranjec, ki mu Sölden ustreza, lani je bil na tej tekmi na primer drugi. Moško smučarsko karavano je med drugim zelo presenetila novica, ki jo je sporočil lanski dobitnik malega globusa v slalomu, Lucas Braathen, in sicer, da bo komaj pri 23 letih končal kariero. Vzrok naj bi bil spor z norveško smučarsko zvezo.

Festival slovenskega šansona 2023 (Premiera): TV SLO 1 ob 20.00

Slo., 2023. Vodijo: Tilen Artač, Višnja Fičor in Igor Velše. Prenos. 90 min.

Voditelji večera Tilen Artač, Višnja Fičor in Igor Velše. ​Foto TVS

Po desetletju premora se vrača Festival slovenskega šansona. Festival spodbuja nastanek novih kakovostnih skladb v slovenskem jeziku. Po dveh predizborih se je deset zasedb z novimi šansoni uvrstilo v finalni večer. Nastopili bodo: Ana Maria Mitić (V našem belem hodniku), Primož Vidovič (Triptih sestre Felicite), Patricija Škof (Šanson iz tujine), Zajtrk (Jera), Andrej Tomšič (Bistro), Smaal Tokk (Dihej), Violoncelli Itinerati (Sredozemlje), Jure Ivanušič in Nordunk (Južni veter), Veronika Nikolovska (Ti si moj svet) ter Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).

Strokovna žirija v sestavi Vita Mavrič, Leon Firšt, Mia Žnidarič, Boštjan Gombač in Slavko Pregl bo podelila štiri nagrade: za najboljše besedilo, za najboljšo glasbo, za obetavno mlado avtorico ali avtorja oziroma izvajalko ali izvajalca in veliko nagrado Slovenski šanson 2023 za najboljši šanson v celoti. Poleg nagrad za šansone bosta na prireditvi podeljeni tudi nagradi Franeta Milčinskega - Ježka.

Noč čarovnic: Pop TV ob 22.30

Vikendova ocena: 4 (od 5)

Halloween. ZDA, 2018. Režija: David Gordon Green. Igrajo: Jamie Lee Curtis, Judy Greer, Andi Matichak, James Jude Courtney, Nick Castle. Krim. 125 min.

Noč čarovnic. Foto Pro Plus

Noč čarovnic (2018) je tretji film iz serije s tem naslovom, ki se je zdel boljša izbira kot tretjič poimenovati film Noč čarovnic 2, čeprav bi bilo bolj natančno. Avtorji so se namreč odločili ignorirati mitologijo in čarovnijo, ki so si jo izmišljevali v nadaljevanjih, ter se vrnili k osnovam: neuničljivi morilec se vrne pokončat žensko, ki mu je pobegnila.

Laurie Strode, preživela najstnica iz izvirnika, vnovič v podobi legendarne Jamie Lee Curtis, je zdaj 40 let starejša in se je, vse odkar je bil psihopatski morilec Michael Meyers v psihiatrični bolnišnici, urila ter pripravljala sebe in družino na njegovo vrnitev. Zdaj pa je čas za vnovično soočenje, pri katerem pa so karte premešane ...

Ena boljših inkarnacij slovite grozljivke, ki se je vrnila h koreninam in že precej postani franšizi vdihnila novo svežino.

Panj (Premiera): TV SLO 1 ob 23.35

Vikendova ocena: 5 (od 5)

ZGJOI. Koprod., 2021. Režija: Blerta Basholli. Igrajo: Yllka Gashi, Qun Lajçi, Aurita Agushi, Kumrije Hoxha, Adriana Matoshi. Drama. 90 min. 

Odličen prvenec perspektivne kosovske režiserke je bil leta 2021 na prestižnem festivalu Sundance nagrajen kot najboljši film v kategoriji svetovna kinematografija.

Film je posnet po resnični zgodbi Fahrije, kosovske vdove, katere mož je izginil med vojno. Spopada se s žalostjo, težko finančno situacijo in vzgojo dveh otrok v patriarhalnem okolju. Boljše življenje vidi v zagonu izdelave in prodaje lokalnih proizvodov. Sčasoma ji uspe zbrati skupino pomočnic, prav tako vdov, in doseči posel z večjo trgovsko verigo. V strogem, moškem okolju pa je seveda neodvisna ženska nezaželena, še več, predstavlja grožnjo tisočletni definiciji odnosa med spoloma. Fahrija se pogumno spopade z vsem ovirami – tako v svoji vasi kot v svoji družini.