TV namigi: pretresljiv film o genocidu, komična grozljivka & portret Jelinčiča

Četrtek, 22. februarja

Quo vadis, Aida?: TV SLO 2 ob 21.00

Vikendova ocena: 5 (od 5)

Quo vadis, Aida? BiH, 2020. Režija: Jasmila Žbanić. Igrajo: Jasna Đjuričić, Izudin Bajrović, Boris Ler, Dino Bajrović, Johan Heldenbergh. Drama. 105 min. 

Srebrenica, julija 1995. Aida (Jasna Djuričić) je bila lokalna učiteljica angleščine, ki je med vojno postala prevajalka za vojake Unproforja. Tako se znajde sredi napetega dogajanja v Srebrenici, kamor vkorakajo srbske sile pod vodstvom generala Ratka Mladića. Na tisoče bošnjaških civilistov je prišlo v varovano območje v upanju, da jih bo tam zaščitil polkovnik Thom Karremans s svojim nizozemskim bataljonom tako imenovanih modrih čelad. Aida je kot prevajalka navzoča na napetem sestanku med Karremansom in županom Srebrenice, ki je vidno vznemirjen. Predstavniki ZN obljubijo, da bodo napadli srbske sile, če bodo te prekršile dogovor, a jim nihče ne verjame. Ko Srbi prodrejo v mesto, se trideset tisoč prebivalcev odpravi proti velikemu hangarju Združenih narodov. A veliko jih ostane zunaj, vključno z Aidinim možem in sinovoma. 

Režiserka Jasmila Žbanić v filmu, ki je bil nominiran za oskarja za mednarodni film, za bafto in beneškega zlatega leva, ne prikaže brutalnega nasilja, ki je trajalo več dni, ampak pokaže grozljivo slutnjo nasilja, za katero so vsi vedeli, da prihaja, a ga ni nihče preprečil.

»Živela sem v obleganem Sarajevu, od Srebrenice oddaljenem dve in pol uri. Ni bilo elektrike, ni bilo interneta in informacije iz Srebrenice so prihajale zelo neredno. Srebrenica je bila območje pod varstvom Združenih narodov in Bošnjaki smo upali, da je varna, zaupali smo Združenim narodom. A potem ko so 30.000 ljudi izgnali iz njihovih domov in ZN niso storili ničesar, smo se začeli bati – občutek varnosti je popolnoma izginil. Zame je je zgodba o Srebrenici neverjetna drama o ljudeh, ki so jih institucije pustile na cedilu. Bolj ko sem se poglabljala, bolj sem bila šokirana, da se je kaj takega lahko zgodilo v moderni Evropi,« je izjavila Jasmila Žbanić, ki pravi, da je genocid v Srebrenici tragedija, ki je prevzela njeno srce in dušo.

Krik: TV 1000 ob 21.00

Vikendova ocena: 4 (od 5)

Scream. ZDA, 1996. Režija: Wes Craven. Igrajo: Neve Campbell, Courteney Cox, David Arquette, Skeet Ulrich, Matthew Lillard. Grozljivka. 111 minut.

Krik. Foto Karantanija Cinemas

Majhno mesto, veliko umorov. Najstnica Sydney (Neve Campbell) postane tarča kvizkotečnega serijskega morilca (ta nepoznavanje zgodovine grozljivk kaznuje s smrtjo), ki je iznakazil njeno šolsko kolegico Casey Becker (Drew Barrymore). Neizprosna novinarka Gale Weathers (Courteney Cox) se odloči odkriti resnico, osumljencev je veliko.

Mešanica Beverly Hillsa in Noči čarovnic izpod peresa takrat res navdihnjenega Kevina Williamsona je oživila do tedaj že praktično pokopan žanr: prebadanje najstnic v oprijetih puloverjih. Z dodatkom humorja, ki praktično vedno zadene v polno. Eden od vrhuncev pop kulture devetdesetih. 

Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča

Slo., 2022. Režija: Dušan Moravec. Dok. film. 60 min.

Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. Foto TVS

Film je retrospektiva literarnih del Dušana Jelinčiča in hkrati večplasten portret njegove osebnosti. Prikaže ga kot intelektualca, pisatelja z zavidljivo bibliografijo, alpinista, novinarja, zavednega tržaškega Slovenca ... Ustvarjalci oddaje skušajo odgovoriti, zakaj velja za najuspešnejšega slovenskega pisatelja med alpinisti oziroma za najuspešnejšega alpinista med pisatelji.

Ustvarjalci oddaje skušajo odgovoriti, zakaj Dušan Jelinčič velja za najuspešnejšega slovenskega pisatelja med alpinisti oziroma za najuspešnejšega, najverjetneje tudi največkrat nagrajenega alpinista med pisatelji. Kot osrednjo odliko njegovih del poudarijo spremembo perspektive. Prav ta sprememba, prikaz notranjega boja (močnega) posameznika v ekstremnih razmerah – naj bo to v alpinistični navezi ali v fašistični samici – je rdeča nit filma.

O Dušanu v filmu spregovorijo: Rafko Dolhar, Viki Grošelj, Ivo Jevnikar, Nives Meroui, Romano Benet, Tatjana Rojc, Paolo Rumiz, Maja Smotlak, Igor Škamperle in Marta Verginella.