Tri babe v novi obleki in z novo vlogo

Obnova mariborskega Lenta intenzivno poteka, do poletja naj bi končali prenovo nabrežja in zgradili novo brv čez Dravo, že lani jeseni pa je zaživela kulturna četrt Minoriti, kjer so po načrtih biroja Atelierarhitekti obnovili sklop objektov okrog Vojašniškega trga.

Poleg že pred desetletjem obnovljenega minoritskega samostana, kjer deluje Lutkovno gledališče Maribor, so tako v drugem največjem mestu na voljo številna nova kulturna prizorišča in nekatere dodatne dejavnosti, med njimi muzej lutkarstva, informacijski center in gostinska ponudba. Z obnovo Sodnega stolpa – načrt zanjo je prav tako prišel iz biroja Atelierarhitekti – je Maribor pridobil izvrsten prostor za komorne kulturne prireditve. Obnova pa je navsezadnje prinesla revitalizacijo tega do zdaj precej zapuščenega mestnega predela in predvsem zagotovila ustrezno ohranitev kulturne dediščine.

Gre za več stavb z nekdanjo minoritsko cerkvijo in objektom Tri babe, ki so dobili novo podobo in novo namembnost, skupaj z zunanjim avditorijem. To je po svoje edinstven kompleks, saj je večinoma umeščen v nekdanji sakralni objekt, ki je skozi čas spreminjal značaj. Minoritski samostan, edina tovrstna srednjeveška arhitektura v mestu, je bil zgrajen v 13. stoletju, po ukinitvi v času jožefinskih reform leta 1784 je postal vojašnica, po letu 1927 so bila v njem stanovanja in skladišča, od leta 2004 pa je bil prazen.

Muzej lutkarstva ponuja vpogled v zgodovino mariborskega lutkarstva ter v zaodrje in procese nastajanja predstav. FOTO: Nataša Blažko

V okviru prenove, ki je potekala etapno, so nazadnje uredili stavbo z nenavadnim imenom Tri babe; domnevno ga je dobila po gostilničarki, ki je skupaj s sestro in hčerko pred davnimi časi vodila gostišče. Spomeniško zaščitena stavba je bila nazadnje prezidana leta 1838, leta 1897 so ob njej prebili prehod do današnjega Vodnikovega trga. Pritlični objekt na zahodnem robu Vojašniškega trga, tik ob mestnem obzidju, je dajal vtis anonimne stavbne strukture, vendar se je v procesu obnove pokazalo, da skriva številne prostorske zanimivosti. V kleti so med gradnjo odkrili zidove iz 13. in 14. stoletja, jame za shranjevanje ledu in žganje apna, prav tako kose baročnih kipov, ki so bili vgrajeni tudi v zidovje objekta ter novejšo klet iz 18. ali 19. stoletja.

Zgodovinska slojevitost arhitekture

Nova odkritja so v veliki meri narekovala prenovo objekta, pri kateri ni šlo zgolj za umeščanje želenih programov, marveč tudi za prikaz zgodovinske slojevitosti arhitekture. Zunanjščina je bila že zaradi spomeniškovarstvenih zahtev povsem ohranjena, le v nekdanje dvorišče je umeščen steklen paviljon, ki služi kot infotočka s prodajo vstopnic in spremljajočim gradivom ter tiskovnim središčem, kot so pojasnili v arhitekturnem biroju. Povezovanje etaž torej ni bilo le fizično oziroma prostorsko, novo stopnišče, ki se zarezuje v objekt in tvori večnivojsko vhodno vežo, povezuje plasti iz različnih obdobij, ki tako z razkritimi različnimi zidavami in prezidavami postanejo fizično berljiva.

Ta berljivost je bila poleg skrbi za funkcionalnost eno glavnih vodil pri oblikovanju notranjosti. In proces gradnje je hkrati z arheološkimi izkopavanji prinesel resnično veliko presenečenj, med drugim so ob čiščenju zidovja našli kose velike kiparske kompozicije v nadnaravni velikosti, ki jih je mogoče pripisati delavnici znamenitega baročnega kiparja Strauba. Jame za shranjevanje ledu in za žganje apna so zdaj prezentirane v tlaku, nekdaj povsem zazidani ali prezidani romanski in gotski arhitektonski elementi so očiščeni in prezentirani.

Tudi v muzeju Stare trte so pri obnovi opozorili na nekatere na novo odkrite historične stavbne elemente. FOTO:Boštjan Lah

Objektu pripadajoči gostinski lokal zavzema, kot nekoč, pritlične prostore v zgradbi. V obsežnem kletnem nivoju so dobile prostor garderobe za nastopajoče in sanitarije za obiskovalce, ki so v suterenu povezane tako s cerkvijo kot z letnim avditorijem. V veliko prenovljeno podstrešje, mansardo, je umeščen lutkovni muzej z zgodovinsko-pedagoško zbirko z izbranimi lutkami, rekviziti, kostumi in scenskimi elementi, ki bodo predstavili historiat mariborskega lutkarstva ter vpogled v zaodrje in procese nastajanja predstav. Poleg je umeščena ustvarjalnica za otroke, ki se odpira na teraso nad paviljonom infotočke z razgledom na nekdanji minoritski vrt z letnim avditorijem, Sodni stolp in zaledje mestnega obzidja, vse do Mariborskega Pohorja.

Preplet stoletij

Bogata zgodovina objekta tvori prostorski preplet stoletij, ki so najbolj opazna v prerezu objekta – novo stopnišče v vhodni večvišinski veži poveže staro in novo od kleti do mansarde ter odpira poglede tako znotraj objekta kot navzven. Tako že ob vstopu v objekt čez stopnišče zagledamo minoritsko cerkev, v senci katere je objekt dolga leta deloval in bil naseljen še nekaj let pred prenovo. Glavni cilj prenove je bil pridobiti servisne prostore tako za potrebe letnega avditorija minoritskega samostana kot minoritske cerkve, kar je umeščeno v paviljon z novo kletjo na nekdanjem dvorišču objekta, ki se starega spoštljivo dotika zgolj s stekleno cezuro. Tako zdaj mala zgradba na robu prenovljenega Vojašniškega trga poleg tega, da predstavlja zaključek obnove celotnega minoritskega kompleksa in nekakšen njegov vhodni objekt, v zgoščeni obliki pripoveduje o dolgi in nenavadno pestri zgodovini tega dela mesta.

Z ureditvijo kompleksa bo dokončno zaživela tudi nekdanja minoritska cerkev, ki je bila sicer obnovljena že pred leti, vendar je delovala v neurejenem okolju in brez ustreznih pomožnih prostorov. Prvotno enoladijska romanska bazilika prve mariborske župnijske cerkve iz 12. stoletja je bila v začetku 18. stoletja barokizirana, v okviru jožefinskih reform pa so podrli zvonik ter notranjost cerkve prepolovili z dodatno etažo. Tudi cerkev je dolgo propadala, v zapuščenem objektu so se občasno odvijali zgolj ad hoc kulturni programi.

V postopkih obnove so tudi tukaj odkrili celo vrsto arhitekturnih zanimivosti. V severni cerkveni fasadi so našli obsežen del velikega portala cerkve iz gotskega obdobja, katere tla so bila skoraj meter pod sedanjimi, baročnimi, na nivoju kripte pa so pod sedanjim cerkvenim tlakom odkriti temelje stebrov romanske cerkve. Zdaj je skoraj celoten tloris terena z bogatim zgodovinskim pričevanjem dostopen za občinstvo in za prireditve, predvsem za razstave. Obe ravni ločuje plošča, ki se konstrukcijsko nikjer ne dotika cerkvenih sten, v rob plošče je vgrajena vsa tehnologija, potrebna za funkcioniranje celotnega prostora.

Avditorij Sodnega stolpa

Ta faza prenove Vojašniškega trga je obsegala še delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu in obnovo Sodnega stolpa. Srednjeveški obrambni stolp je nekoč utrjeval jugozahodni vogal mestnega obzidja in izvira z začetka 14. stoletja. Njegova podoba se je večkrat spremenila, današnji obseg je dobil po drugi svetovni vojni. S prenovo sta bili v njem vzpostavljeni prizorišči v pritličju in prvem nadstropju.

Arheološka dvorana v objektu Tri babe FOTO: Boštjan Lah

Zdaj je urejen kot večnamenski prireditveni objekt v sklopu minoritskega kompleksa. Pritlično etažo opredeljuje adaptabilen podij, ki se lahko poljubno oblikuje glede na potrebe dogajanja. Za odrsko steno so manjše garderobe za nastopajoče in sanitarije za obiskovalce. Nadstropje je namenjeno različnim oblikam srečanj, razstav in performansov. Stopnice, ki povezujejo oba nivoja, vodijo tudi v atrij letnega avditorija in s tem zgradbo funkcionalno povezujejo z drugimi prizorišči v minoritskem kompleksu.

Ta del starega mestnega jedra zaokrožuje hiša Stare trte z muzejem najstarejše trte na svetu. Nov program je v pritličju organiziran v obliki predstavitev zgodovine pridelave in prodaje različnih vrst vina pri nas in v svetu, informacijsko platno pred manjšim avditorijem v sredini pa se lahko preoblikuje v otroško delavnico. V kletni etaži je prostor za pokušnjo in prodajo pijač, na stenah je predstavljena bogata zbirka ampelografskih upodobitev več kot 50 vrst trt Vinzenza in Conrada Kreuzerja iz 19. stoletja. Na nekdanjo funkcijo prostora opozarja tudi element, ki ni neposredno povezan z novo vsebino zgradbe, in sicer velika drča ob stopnišču, po kateri so nekoč spuščali ledene klade.

Velika pergola na vrtu ponuja prostor za razvitje programa tudi na odprtem, poleg tega novi program dopolnjuje vsebino bližnje Hiše literature. Velik del prenove tega dela Maribora je torej že sklenjen, ko bo končana še nova promenada ob Dravi ter odprta nova, 130 metrov dolga brv, zgrajena na kraju, kjer je do prve polovice 20. stoletja več stoletij stal lesen most, pa bo dobil Lent povsem novo podobo.