Tomosov blok v Kopru: novi luksuz v starem samskem domu

Arhitektu Edu Mihevcu bi se najbrž odvalil kamen od srca, ker njegovih stvaritev v Kopru (na Obali) končno ne spremljajo le kritične pripombe in celo zgražanje, ampak tudi poklon novih generacij arhitektov, ki so se lotili predelave nekaterih njegovih del. Ljubljanski arhitekt Peter Cesar iz biroja Arhitektura 2211, ki se je skupaj z birojem Kosi in partnerji lotil širokopotezne prenove Tomosovega bloka sredi Kopra, nam kot eno največjih prednosti novih stanovanj, ki jih še gradijo, navede, da je to objekt z identiteto, da ima zgodbo in dušo.



Tomosova stolpnica je poleg portoroških hotelov projekt, ki je doživel največ kritik in pripomb strokovne in laične javnosti. Edo Mihevc je sredi prejšnjega stoletja veljal za najmodernejšega slovenskega arhitekta in je avtor neverjetno obseženega arhitekturnega opusa v Ljubljani, predvsem v slovenski Istri in seveda v rojstnem Trstu (Kulturni dom). Leta 1955, takoj po priključitvi cone B, se je lotil zahtevne in vsebinsko premalo premišljene naloge. Na severozahodnem delu mestnega jedra, nedaleč od obale, kjer so nekaj let zatem začeli graditi Luko, so porušili stare stavbe in v zahodnem delu Muzejskega trga postavili blok za pošto, niz treh trgov, ob katerih je zasnoval za staro jedro boleče izstopajočo desetnadstropno stolpnico, v njej pa 90 majhnih garsonjer.

​Mihevc je Kopru zgodaj napovedal delavsko ero z monumentalnim samskim domom, še preden se je mesto zares industrializiralo. Samski dom, ki mu je čez nekaj let sledila še ena podobna stolpnica, je doživel tudi kritike strokovnjakov spomeniškega varstva. Obe štrleči vertikali sta nasilno porušili silhueto sicer strnjenega mestnega jedra, ki ga je krojila več kot tisočletna zgodovina. Arhitekt je s prepogumno potezo želel premagati prevladujoči vpliv zvonika največje slovenske cerkve Marijinega vnebovzetja.

Objekt z dušo in dolgo zgodbo

Zaradi nasilnega modernističnega posega v krhko in občutljivo staro jedro ni zalegel Mihevčev trud, da bi z vgrajenimi fragmenti porušenih okoliških starih stavb v zadostni meri ohranil spomin in vzdušje kontinuitete. Arhitekt Tomaž Budkovič, ki je pod mentorstvom Janeza Koželja pred osmimi leti diplomiral z Vodnikom po arhitekturi Eda Mihevca, ugotavlja, da je konstrukcija Mihevčeve stavbe armiranobetonska, skeletna, to pa omogoča poljubno tlorisno organizacijo notranjosti. Arhitekturni izraz je tipičen za Mihevčeve obalne projekte, trdi Budkovič. Stolpnico pa zaznamuje in poudari izstopajoči, kamnito obloženi stolp ob bloku. V njem je stopnišče in na vrhu stolpa celo ura, kar naj bi nekako povzemalo motiv mestne hiše. Mihevc je poskrbel za lepo urejeno okoliško arhitekturo, z majhnimi trgi, nekaj nižjimi stanovanjskimi bloki, pasažami, stopniščem, kamnitim stebriščem in lokali pred blokom, ki so z leti prenehali poslovati.

Toda Peter Cesar ima prav: blok je kljub vsem kritikam in slabim željam ostal v izjemnem okolju. Šele zdaj, po prenovi, bo zagospodoval Kopru. Iz samega mestnega jedra ponuja razgled čez ves Koprski zaliv, na koprsko podeželje, daleč proti slovenskim gričem in celi verigi Julijskih Alp s Triglavom na čelu. Stopnišče z Nazorjevega trga pred blokom je 200 metrov od morja, od mestnega kopališča, od ribiškega pristanišča s pomolom, komunalnih privezov, približno enako blizu od marine, potniškega terminala, tržnice, osrednjih koprskih trgov in le nekaj sto metrov od večine javnih stavb. »Objekt ima dušo, zgodbo.



Predstavlja pomembno zgodovinsko obdobje v mestu in tvori prepoznavno veduto Kopra. To ni le še ena generična stanovanjska nepremičnina, temveč arhitektura s prepoznavno identiteto. Upoštevali smo koncept sodobnega mediteranskega bivanja, s fleksibilno zasnovo in smiselno umeščenimi zunanjimi prostori,« razlaga Peter Cesar.

Od spornega posega do presežka

So imeli arhitekti težko ali lahko nalogo, ko nadaljujejo in posodabljajo tisto, kar je zastavil vse pomembnejši predstavnik slovenskega modernizma v arhitekturi? Temeljno vprašanje, s katerim so se spopadli, je bilo, kako iz nekdanjega utesnjenega samskega doma narediti razkošen blok, ki bo ohranil spoštovanje do prvega projektanta.
Arhitekti Mihevčevo arhitekturo dojemajo kot dosežek, čeprav je bil pred 65 leti za mnoge, predvsem v spomeniškovarstveni stroki, to sporen poseg. Mihevc je namreč v Kopru načrtoval še več podobnih stolpov, ki pa so jih spomeničarji preprečili in v glavnem obvarovali srednjeveško mestece. Toda Peter Cesar pravi, da konservatorska stroka varuje predvsem videz celotnega starega mestnega jedra, ki je po toliko desetletjih sprejelo Mihevčeva bloka za značilni sestavni del mesta.



»Upoštevati smo morali vrsto kulturnovarstvenih pogojev: pritličje s kavarno in muzejem Tomosovih motorjev mora ohraniti poslovno namembnost in fasadne odprtine, v prvih treh etažah je treba ohraniti tlorisno razporeditev, na zunanjščini pa razporeditev stavbnih odprtin, njihovo oblikovanje ter barvne in strukturne elemente pročelja. Dovolili so gradnjo povsem nove jeklene konstrukcije za senčenje južne fasade in izdelavo večjih, povezanih balkonov. Sedanje balkone lahko povežemo s to konstrukcijo, na preostalih treh straneh, vzhodni, severni in zahodni, pa ne smemo graditi novih balkonov ali senčil. Na streho nismo smeli postaviti sončnih celic ali energetskih naprav, zunanji deli klimatskih naprav ne smejo biti na ulični fasadi stavb, zato smo jih namestili v različne niše in prostore, ki smo jih predvideli v ta namen. Dodatno pa bomo restavrirali stopnišče s teraco tlakom, ograjo in kamnito fasado stolpiča, prislonjenega ob blok. Obnovili bomo tudi prepoznavno, veliko zunanjo uro na vrhu stolpiča, ki zdaj nima več kazalcev, prav tako bo nov mehanizem,« pravi Cesar.

Medtem ko je do tretjega nadstropja razporeditev prostorov podobna dosedanji (stanovanja bodo merila 30, 40 in 65 kvadratnih metrov, doslej so bila pol manjša), so od četrtega do desetega nadstropja notranji hodnik prestavili na severno fasado, tako da so oblikovali nekakšen gank, s strani odprt pokriti hodnik, ki ima tudi funkcijo terase. Do tega imajo v vsaki etaži dostop le stanovalci treh stanovanj, po njem pridejo iz dvigala ali stopnišča do doma. Stanovanja v tem delu, velika 66, 75 in 119 kvadratnih metrov, se raztezajo od severne do južne fasade, kar omogoča dobro zračenje.

Razkošje

Tomosov blok je ohranil gabarite, velikost in položaj stavbnih odprtin, barvo fasade, obdelavo okenskih špalet. Ojačali so nosilno konstrukcijo, energetsko sanirali fasado, okna in streho in vgradili nove električne in strojne napeljave. Namesto 90 majhnih garsonjer premore zdaj blok 37 stanovanj s primerno velikimi terasami. Vseh 21 stanovanj v višjih nadstropjih ima okna na severu in jugu, sedem najlepših od teh pa celo na treh fasadah. Posebnost bo penthouse na vrhu, meril bo 112 kvadratnih metrov, s 155 kvadratnih metrov veliko teraso okoli stanovanja. »Razmišljamo, da bi to stanovanje kot nekakšen presežek opremili in ga šele potem prodali, kot referenco in posebnost,« pravi Cesar.

Novost je samonosilna jeklena konstrukcija z vgrajenimi zložljivimi in perforiranimi senčili. Ta bo omogočila, da se bodo balkončki spremenili v uporabnejše balkone. Terase pa bodo ločene z omarami za shranjevanje različnih predmetov.
»Največjo pozornost smo namenili kakovosti bivanja. Zato smo izkoristili lokacijo in orientacijo stavbe in naredili odprto, skeletno, konstrukcijsko zasnovo,« razlaga Cesar. V vseh stanovanjih bodo vgrajeni novi estrihi s folijo za zvočno izolacijo, zvočno bodo izolirane tudi predelne stene. Ogrevanje bo prek radiatorjev s centralno toplotno črpalko, nameščeno v kleti. Stanovanja bodo imela možnost hlajenja s klimatskimi napravami, pri čemer bo vsako imelo svojo, ločeno hladilno napravo. Blok bodo izolirali z 10 do 15 centimetrov debelo plastjo kamene volne na zunanji strani. Namesto dveh manjših dvigal bo zdaj na voljo eno samo, vendar večje in hitrejše. Zaključne tlake bodo lahko izbirali kupci. Vgradili bodo aluminijasta okna z dvoslojnimi stekli.

Iztok Lampič, predstavnik investitorjev, upa, da bo občina še letos po dolgoletnih zapletih – pritožbo rešujejo na ministrstvu za okolje – vendarle prišla do gradbenega dovoljenja za podzemno garažno hišo, ki bo le 50 metrov od bloka. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja bo 3000 evrov in investitorji se ne bojijo, da ne bi imeli kupcev, saj je sodeč po dosedanjih dnevih odprtih vrat zanimanje precejšnje. Med interesenti je veliko domačinov. Prodajo bodo začeli marca, stanovanja pa bodo nared junija.
Stolpnica se ponaša s podpisom uglednega arhitekta, ima zgodbo o svojem prerodu, toda njena prva odlika je lokacija. Skupina projektantov pa se bo zapisala v arhitekturno zgodovino, da so nekoč nasilen poseg ublažili in mu izdali legitimacijo nove zgodovine mesta.