Til za ženske, biseri za moške, pentlje za otroke

Irska modna oblikovalka hongkonških korenin Simone Rocha slavi deseto obletnico modnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti je začela sodelovanje z znamko hitre mode H&M, v kolekcijah za mnogo širše množice kot običajno pa predstavila nekaj značilnih poudarkov svojega prvega desetletja. Za kose, ki bodo gotovo kot vsi tisti iz kolekcij H&M s podpisom znanih oblikovalcev v hipu razprodani, je dejala: »Upam, da se bodo nosili in hranili dolgo. Zelo sem vznemirjena nad tem, kako se bodo interpretirali in kombinirali na nove načine.«



Minuli teden, ko je Simone Rocha na (spletnem) londonskem tednu mode predstavila svojo kolekcijo za letošnjo jesen in zimo v gotski cerkvi s čudovitimi vitraji v bližini londonskega Hyde parka, je v pogovoru za New York Times govorila tudi o kolekciji za švedskega oblačilnega giganta, ki v prodajo prihaja 11. marca.

Opisala jo je kot pravi mejnik in prijetno priložnost, da deli svoj podpis s širšim občinstvom. »Je tudi prelomna, saj sem oblikovala še prvo moško in otroško kolekcijo. Če sem že začela takšno sodelovanje, sem si želela oblikovati za različne ljudi. Tako rekoč za vsakogar v družini,« je povedala.



Prečesala je svoje pretekle kolekcije in predelala priljubljene kose. Za ženske je predvidela obleke in zgornje dele iz tila, ki se lahko kombinirajo kot vrhnji kosi, tudi čez hlače, obleke s polnimi rokavi in detajli rišelje, pletenine z bisernimi okraski ter trenčkote.

Biseri se ponovijo tudi v Rochinih prvih kolekcijah za moške in otroke, z njimi sta obšita moški trenčkot in pulover, predvidena je celo biserna broška v obliki pentlje, a najti je tudi bolj športne kose, parko, hlače in pulover s kapuco ter majice s potiskanimi fotografijami Jacoba Lillisa, dolgoletnega sodelavca njene znamke. Prva kolekcija otroških oblačil pa vključuje pomanjšane različice nekaterih njenih klasičnih kosov.



Še posebej za otroško je prečesala arhiv, kot mama deklice pa si je želela ustvariti nekaj lepega in tudi uporabnega. Eden večjih izzivov pri tem je bil ustvariti okrasje, ki ga otroci ne bi mogli pogoltniti. Zasnovala je tudi nekaj čevljev in modnih dodatkov, kot avtorski kos v kolekciji pa izpostavljajo sladoledno rožnati plašček iz svetlečega se tvida.
 

Dve kolekciji na leto

Za oblikovalko, ki vztraja pri butičnem in neodvisnem modnemu poslu z zgolj tremi trgovinami v Londonu, New Yorku in Hongkongu, po dvema kolekcijama na leto in majhnim ogljičnim odtisom, tkanine izdelujejo po naročilu v omejenem obsegu, mnogo jih je ročno pošitih. »Zdaj pa smo z ekipo za tkanine pri H&M morali tesno sodelovati, da smo jih lahko prevedli v masovno proizvodnjo. Rekli so mi, da je bilo sodelovanje z mano od vseh dozdajšnjih sodelovanj z znanimi oblikovalci najbolj trajnostno, na kar sem zelo ponosna,« je povedala.

Kolekcija je med drugim nastala iz organsko pridelanega bombaža in recikliranega poliestra. Četudi je njeno ustvarjalnost tokrat prevedlo podjetje, ki ima na stotine trgovin, pa kupcev vseeno ni hotela prikrajšati, je poudarila. Želela si je, da lahko dobijo nekaj takšnega, na kar je ponosna in kar bi zlahka postavili ob bok oziroma vključili v njene kolekcije, ki jih sicer prodajajo tudi na najbolj prestižnih modnih naslovih: Dover Street Market, Matchesfashion, Bergdorf Goodman in Saks Fifth Avenue.

Simone Rocha, ki je že s svojo diplomsko kolekcijo s Central Saint Martins nastopila na prestižni londonski reviji za mlade oblikovalce Fashion East leta 2010 in istega leta debitirala na londonskem modnem tednu, je v hipu ukradla pozornost modnega sveta.

V relativno kratki karieri je bila že večkrat nagrajena; leta 2013 je postala finalistka nagrade LVMH za mlade modne oblikovalce in bila nagrajena kot obetavna oblikovalka na britanskih modnih nagradah, leto zatem je prejela nagrado za obetavne mlade oblikovalce revije Harper's Bazaar. Že leta 2016 je postala britanska oblikovalka ženskih oblačil leta in oblikovalka leta pri Harper's Bazaar. Kose z njenim podpisom so nosile ali pa jih še nosijo tudi zvezdnice, od pevke Rihanne do igralke Gillian Anderson.

Tema, ki se je vselej znova loteva, je raziskovanje številnih vidikov ženskosti. A kot je povedala pred časom v pogovoru za britanski Guardian, se sama ne šteje za feministko, ta pojem se ji zdi razdiralen. Pravzaprav ji ni všeč nič, kar nosi oznako, etiketo. »Vsa moja načela se vrtijo okoli feminilnosti in kako je vpletena v ženska življenja, kako jo čutijo. Z vsako modno revijo pripoveduješ zgodbo in želiš povedati takšno, da se ženske poistovetijo z njo. Četudi je to zgodba, kako se zdijo ženske privlačne moškim, so one še vedno v središču,« je povedala oblikovalka, ki je odraščala v vasi na obrobju Dublina.

Sama se najraje vidi v svojih različnih vlogah; kot mati, vzgojiteljica ali kot tista, ki hoče imeti vse pod nadzorom. Natanko ve, kaj ji je všeč in kaj ne, in prepričana je, da je z oblačili in poslom lažje tako. Še vedno prisega na staro šolo in obleke najraje snuje na modelih in lutkah, namesto da jih riše.


 

Hči modnega oblikovalca

Modni posel ji je bil položen v zibko. Je hči irskega modnega oblikovalca hongkonških korenin Johna Roche, ki je bil za britanskega modnega oblikovalca leta razglašen pred osemindvajsetimi leti in se je pred sedmimi leti poslovil od modnega sveta, poleg tega, da je oblikoval za lastno znamko, je med drugim oblikoval tudi za znano veleblagovnico Debenhams in znamko kristala Waterford, sodeloval je pri arhitekturnih in oblikovalskih projektih, a za poslom in priznanim imenom je vselej stala tudi njena mama Odette.

Vodila je uspešno očetovo podjetje in je bila v tej vlogi močna, a hkrati elegantna, tako da se je hčerki vselej zdela navdihujoča. Štiriintridesetletna Simone si za vzornice postavlja tudi japonsko in italijansko oblikovalko Rei Kavakubo (Comme des Garçons) in Miuccio Prado, močni ženski, ki vodita svoji modni podjetji.

Ker sta bila Simonina mama in oče iz velikih družin, je družina vselej tudi v središču njenega sveta, čeprav ima sama le brata – kuharskega chefa Maxa Rocho. Kljub temu da je hudo dislektična in ne preveč akademska, je naposled končala šolanje na uglednih ustanovah. Na National College of Art and Design v Dublinu je študirala umetnost, po selitvi v London pa nadaljevala na Central Saint Martins.

Rocha se že dolgo igra z velikostmi, razmerji in silhuetami in je prepričana, da bi morala biti oblačila lepa, večplastna in okrašena, hkrati pa da bi uporabnicam omogočala udobno premikanje po svetu. Ker pa k svojemu delu pristopa zelo čustveno, ustvari le po dve kolekciji na leto. Zdaj je naredila izjemo tudi za navadne smrtnike. To je, kot jo razglašajo, tudi njen poklon Irski, Hongkongu, teksturam, oblikam, taktilnosti, zgodovini, družini, intimnosti in veselju.