Znamenitost Tržiča: jaslice, ki sodijo med najlepše pri nas

Božične jaslice so pravi razmah v slovenskih domovih doživele v 20. stoletju. Tudi v času, ko je v javnem prostoru bolj kot zvezda repatica, znanilka Jezusovega rojstva, sijala petokraka zvezda socializma.

Med najlepšimi dosežki tovrstne ljudske in verske kulture pri nas so Tekčeve jaslice, s katerimi se ponaša Tržič. Tekčeve so zato, ker se je hiši v tamkajšnjem starem mestnem jedru, v kateri so pred domala devetimi desetletji nastale, reklo Pri Tekcu.

Vse je mehansko in vsakomur razumljivo, osrednja poanta je prehod od staroveškega časa antike in poganskih templjev, ki počasi propadajo, k »našemu štetju«. FOTO: arhiv družine Zupan

V času neizbežne odvisnosti od visokotehnoloških naprav in digitaliziranih medčloveških odnosov so strogo mehanski premiki figur na Tekčevih jaslicah, ki jih spremlja ustrezen ropot, dobrodošla uteha, odraz drugačne ustvarjalnosti. K njej sodi še zgodba o družini Ribnikar. Jaslice je prvi izdelal Jožef Ribnikar. Kot se za Tržič spodobi, je bil čevljar in prav njegov čevljarski nož je bil tisti, ki je dal podobo prvim figuram iz lipovega lesa.

Posvetil jim je ogromno časa. Jaslice je začel postavljati že leta 1935 – številni elementi iz tedanjih so se ohranili –, zadnje figure pa je dodal mnogo zatem, šele leta 1970. Kasneje jih je dopolnil njegov sin Vinko, akademski kipar, ki je do upokojitve deloval kot profesor likovne vzgoje v Tržiču, zdaj zanje skrbi vnuk Marjan Zupan, zanimajo pa že tudi četrto generacijo, ki je nekje okoli najstniških let.

Glavna pozornost seveda velja rojstvu Jezusa. FOTO: arhiv družine Zupan

Koncert napevov

Vrata, ki vodijo do jaslic, bodo za javnost odprta od božiča do Svetih treh kraljev, 6. januarja, pred tem bo 4. januarja še koncert slovenskih božičnih napevov z družino Zupan. Jaslice so povezane tudi z galerijo družine Ribnikar in po dogovoru dostopne tudi izven božičnega časa, seveda pa jih vsako leto prav pred božičem ponovno pripravijo, preverijo mehanizme pogona in mnoge jermene – sprva je bil dovolj ročni pogon z eno samo kljuko, zatem je vskočila elektrika – ter položijo nov mah.

Naberejo ga na eni od gora v okolici Tržiča. Nekaj pred aktualnim božičem si je jaslice, denimo, že ogledala skupina italijanskih novinarjev.

V času dostopnosti jaslic bo tudi letos božični koncert. FOTO: arhiv družine Zupan

Vse je mehansko in vsakomur razumljivo, osrednja poanta je prehod od staroveškega časa antike in poganskih templjev, ki počasi propadajo, k »našemu štetju«. Marija ziblje Jezuščka, k sveti družini drvijo pastirji, ki se jim mudi k poklonu, le nekaj stran pa se dvema izrezljanima ovnoma, ki se neutrudno zabijata drug v drugega, med rogovi motajo manj evangelijske misli. Najbrž na samice njune vrste, ki jih v okolici ni malo.

Vse gibe spremljajo preprosti zvoki, zvončki, oglašanje živine, vse je ujeto v isto časovno zanko in nenehno ponavljanje, pa četudi se na enem predelu jaslic, ki zavzemajo dobrih 20 kvadratnih metrov, odvija ena svetopisemska legenda s sveto družino, na drugem pa druga z istimi protagonisti.

FOTO: arhiv družine Zupan

Osrednja pozornost seveda velja rojstvu Jezusa, nad katerim razposajeni angelci plešejo v krogu ter prepevajo slavo Bogu v višavah, a sta v jaslice vključena tudi prizora »pred« in »po«. Torej Jožefa in Marije, ki pred prihodom Jezusa na svet zaman iščeta prenočišče v Betlehemu, in po njegovem rojstvu bega svete družine v Egipt, torej bega pred Herodovim pokolom nedolžnih otrok.

Žal ta pripoved v rojstnem okolju ideje o odrešitvi človeštva prek božjega sina, ki je zaznamovala tudi oddaljeno Evropo, 2024 let pozneje ni izgubila niti trohice tragičnosti. Po palestinskih podatkih je v izraelskih napadih na Gazo umrlo že okoli 17.000 otrok.