Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?

Francoska vlada se zadnje tedne ukvarja s posebnim problemom: poskuša zaustaviti nacionalno paniko zaradi stenic, ki so napadle tako rekoč državne institucije, in uvesti poseben akcijski načrt. A obstaja še en problem: so žuželke na fotografijah in videih, ki krožijo po družbenih omrežjih, sploh stenice? Zadeva je za Francijo na moč delikatna, saj trenutno več francoskih mest gosti svetovno prvenstvo v ragbiju, pripravljajo pa se tudi na organizacijo olimpijskih iger v Parizu naslednje leto.

Tam, kjer so ljudje

O žuželkah, ki sesajo kri, so v zadnjih tednih poročali v francoskih kinematografih, vlakih, bolnišnicah in šolah. V petek so učitelji neke srednje šole v pariškem okrožju zavrnili delo, potem ko so v več učilnicah, pisarnah in garderobah našli stenice. Po poročanju francoskih medijev pa naj bi po vsej Franciji zaprli več šol zaradi zaskrbljenosti in – seveda zaradi čiščenja. Več dni je bila zaprta tudi knjižnica v mestu Amiens, potem ko so v čitalnici odkrili stenice, je za AFP povedala županja mesta. Kot so zapisali v časniku Le Monde, naj bi desetina vseh francoskih gospodinjstev imela v zadnjih nekaj letih težave s stenicami, kar zahteva posebno operacijo zatiranja. Ta stane več sto evrov, poleg tega jo je treba tudi ponoviti.

Prisotnost posteljnih stenic je najlažje prepoznati po njihovih srbečih pikih, ki povzročijo reakcijo v obliki rdečkastih izboklin, ponavadi v serijah, s centimetrskim zamikom in v ravni liniji. FOTO: Stephanie Lecocq/Reuters

A francoski entomologi (žužkoslovci) in zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je kljub nedvomnemu povečanju populacije stenic – in ne samo v Franciji, zaradi vlažnih in vročih poletij se namreč selijo tudi na sever, težave naj bi imeli zlasti v ZDA – veliko zadnjih opažanj pravzaprav zmotnih in je torej histerija nepotrebna. Na pariškem letališču Charles-de-Gaulle so zgroženi popotniki snemali in na družbenih omrežjih potem objavljali videoposnetke, na kateri pa se je izkazalo, da glavne vloge ne igrajo stenice. Tudi mnoga podjetja in strokovnjaki za zatiranje škodljivcev so se oglasili, da v 99 odstotkih primerov, o katerih so poročali, res obstajajo »grde črne žuželke«, vendar to niso stenice. Skratka, zdi se, da »nočna mora s stenicami« vendarle ni tako huda.

Entomolog Jean-Michel Bérenger iz centra za medicinske raziskave v Marseillu je za bralce časopisa Le Monde odgovarjal na zelo podrobna vprašanja, njegove odgovore pa bi lahko strnili v en sam stavek: Stenice so pač tam, kjer so ljudje. Kot je povedal, je bilo zadnja leta zatišje zaradi pandemije, potem pa se je turizem vrnil v polnem razmahu. »Tisto, kar spodbuja njihovo širjenje, je naš življenjski slog.« Bérenger je poudaril, da stenice hodijo, in ne letijo, prav tako ne skačejo, ampak se gibljejo z nami, na primer v naših kovčkih ali rabljenih predmetih. Lahko pridejo tudi iz sosedove hiše. Če sprejmemo preventivne ukrepe in hitro ukrepamo, se jih zlahka znebimo in ni potrebe za paniko. Previdnostni ukrepi so enostavni: izberite sedež na javnem prevozu, ki je neoblazinjen, na potovanjih zaščitite svoja oblačila s plastično vrečko, so se glasili njegovi nasveti. Poseben problem so starejša stanovanja z režami, razpokami, pa razne suhomontažne stene, stropne plošče, kamor se lahko zatečejo stenice. Francozom je najbrž odleglo pri informaciji, da hišni ljubljenčki ne morejo biti gostitelji, lahko pa so občasno žrtve. Stenice tudi ne marajo krzna, raje imajo ljudi.

Deratizacija stanovanja v Parizu. FOTO: Manuel Ausloos/Reuters

Izginile in se spet pojavile

Stenice so sicer v petdesetih letih prejšnjega stoletja večinoma izginile iz vsakdanjega življenja, tudi zaradi uporabe različnih insekticidov. Zelo močan in učinkovit je bil DDT, a izkazalo se je, da je rakotvoren in močno škoduje tudi okolju, zato so čudežno zaščitno sredstvo leta 1972 prepovedali. Ponovno so se stenice začele pojavljati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, še bolj pa v zadnjem desetletju, in sicer zaradi naraščajočega množičnega turizma, potovanj in migracij. Začele so se širiti predvsem na vlakih, avtobusih in letalih (največkrat jih najdemo v gubah in režah oblazinjenih sedežev, lahko se skrivajo v razpokah in šivih vzmetnic, oblazinjenem pohištvu, razpadlih hrbtnih straneh postelj), pa tudi na križarkah, pravzaprav v vseh oblikah transporta. Najraje se stenice sicer zadržujejo blizu postelj in prostorov, kjer ljudje spijo. Velike so nekaj milimetrov, samice so večje od samcev, privlači jih telesna toplota, kri in ogljikov dioksid, napadajo pa seveda ponoči.

Kot pove dr. Rudi Verovnik z Biotehniške fakultete, je prisotnost posteljnih stenic najlažje prepoznati po njihovih srbečih pikih, ki povzročijo reakcijo v obliki rdečkastih izboklin, ponavadi v serijah, s centimetrskim zamikom in v ravni liniji. Ob prihodu z območij, kjer smo bili v stiku stenicami, priporoča, da obleke, če ne kar celotne kovčke, postavimo za nekaj ur v zamrzovalno skrinjo. Če to ni mogoče, je smiselno prtljago vsaj za teden dni pustiti v ločenih prostorih od bivanjskih, kot sta denimo garaža ali klet. A po drugi strani mladi osebki stenic lahko brez hrane preživijo tudi do 140 dni, odrasli pa do 90.

Družbena omrežja so v Franciji polna fotografij posledic pohoda stenic. Takih in drugačnih. FOTO: Družabna Omrežja

Popolnoma brez hrane pa stenice ne preživijo, zato ni nevarnosti, da bi se kar nekje zaredile, še poudarja Verovnik, vsekakor je v primeru pojava posteljnih stenic smiselno takoj aktivirati deratizacijsko službo, saj se mladi osebki lahko skrijejo tudi pod talne obloge in v razpoke v parketu in jih sami ne bomo mogli odstraniti.

V Sloveniji kot pred epidemijo

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje nimajo podatkov o povečani prisotnosti stenic v Sloveniji, saj o njih ni treba poročati, priznavajo pa, da se je vrste posteljnih stenic (Cimex lectularius) težko znebiti. A še večje vprašanje je, ali so stenice samo nadloga ali tudi tveganje za zdravje. Kot pojasnjujejo na NIJZ, so piki redko nevarni. Kot daleč najpogostejša reakcija na ugriz stenice je pojav srbečih rdečih izboklinic na mestu ugriza. Zaradi praskanja lahko pride do komplikacij in bakterijske okužbe vbodenega mesta. Mnogo redkejše so težje reakcije: denimo alergijska s koprivnico, izjemno redko se pojavi astma.

Erik Savenc, direktor podjetja Leks, v katerem med drugim izvajajo dezinfekcijo predvsem na območju Ljubljane, ocenjuje, da je težav s stenicami približno toliko, kot jih je bilo pred pandemijo. »Ker je zdaj znova več turistov in turizma, pa jih je več. Intervencije imamo tako v hostlih, hotelih, stanovanjih, ki jih oddajajo preko airbnb in bookinga, in tudi v zasebnih stanovanjih in hišah, saj jih ljudje prinesejo s potovanj, maturantskih izletov,« je povedal. Kolikokrat morajo postopati, je odvisno od okuženosti, a en obisk ne zadostuje, priti morajo vsaj dvakrat ali trikrat. »Običajno pri strankah čez tri tedne še preverimo, kakšno je stanje,« dodaja. Kar zadeva dezinfekcijo, je precej odvisna od letnega časa, poleti imajo sicer največ dela z osami in sršeni, tudi stenicami, medtem ko ščurkov praktično ni več.