Stenice v hotelih, ščurki v gostilnah

V letošnjem, tako imenovanem mišjem letu so laboratorijsko potrdili 533 primerov mišje mrzlice, do druge polovice julija pa tudi 28 primerov zajčje mrzlice. NIJZ je zabeležil še 1822 primerov borelioze in 29 primerov klopnega meningoencefalitisa. S komarji je vsaj v Ljubljani bolje kot na začetku poletja, bralka pa nas je spomnila, da je v počitniško hišo ob morju dobila bolhe, čeprav nima nobene domače živali. V preteklih letih so se v stanovanjih, ki so jih oddajali prek Airbnb, pojavile stenice. Zdi se, da poletne nadloge vse bolj postajajo celoletni problem.

Te dni odmeva novica, da so prisotnost bakterije Francisella tularensis, ki povzroča zajčjo mrzlico, potrdili v pitni vodi treh zasebnih vodovodov v severnoprimorski regiji, zato na NIJZ odsvetujejo uporabo vodnih virov v naravi in opominjajo, da se bolezen prenaša na človeka tudi z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo. A kot so povedali na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, letos razen povečanega pojava gozdnih miši, ki se počasi umirja, večjega števila glodavcev in insektov kot običajno niso zasledili.



»Tako kot vsako leto imamo nekaj naročil tudi za dezinsekcijo proti bolham. Obstajajo le živalske bolhe in živijo na svojem gostitelju, torej psu ali mačku. Če se preveč namnožijo ali če lastnik psa ali mačka zaščiti z ovratnico, ampulo ali tabletami, bolhe poiščejo novega gostitelja in šele takrat začnejo napadati tudi ljudi. Ti potem poskušajo problem odpraviti s sesanjem, čiščenjem in škropljenjem s preparati. Če jih je preveč oziroma pri njihovem zatiranju niso uspešni, nas pokličejo, da izvedemo eno ali več dezinsekcij po celotnem stanovanju,« odgovarja Miran Zupan, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Kranju. Dodaja, da bolhe ne prenašajo kakšne omembe vredne bolezni, vsaj zadnjih trideset let jih niso, piki pa pri nekaterih lahko povzročajo le običajno alergijsko reakcijo.

Tudi direktor Veterinarske postaje Ljubljana Jože Drobnič poudarja predvsem pomen preventive, tudi v njihovih ambulantah ne opažajo, da bi bilo bolh kaj več kot minula leta. »Poskrbeti je treba za resno protiparazitsko ciklično zaščito domačih ljubljencev in biti pri tem dosleden, torej upoštevati vsa navodila veterinarja ter navodila protiparazitskih sredstev, kar resni lastniki domačih ljubljencev tudi storijo. Nekdo, ki se tega loteva kampanjsko, pa se jih bo težko znebil,« opominja sogovornik.
 

Najprimernejše so tablete

Med različni sredstvi od ovratnic do kožnih polivov Drobnič kot najpreprostejšo zaščito poudarja tablete proti bolham, klopom in drugih parazitom, ki jih je, odvisno od proizvajalca, treba dozirati štiri do šest tednov. »So med dražjimi ukrepi, vendar z njimi najmanj posegamo v okolje. Za živali so te tablete celo okusne, škodujejo pa bolham in klopom oziroma členonožcem, sesalcem pa ne. To je velika industrija, zato je vse strogo preizkušeno in stranskih učinkov ni. Če uporabljamo kožne polive, sredstva zanašamo tudi na svojo kožo in v okolje,« je povedal veterinar.

Večji problem kot bolhe so po njegovih besedah klopi, ki imajo tudi resne posledice. »Pogosto se zgodi, da pri psu, ki šepa, s hitrim testom ugotovimo prisotnost klopno prenosljive bolezni, kot so borelioza, anaplazmoza in babezioza. Na leto odkrijemo približno od dvajset do trideset primerov, a veliko jih ostane neodkritih,« je še povedal.

V spletni trgovini za domače ljubljence Mr. Pet so potrdili, da se jim tudi letos povečuje prodaja protiparazitskih sredstev – insekticidov in repelentov. »To lahko pripišemo povečanemu številu bolh in klopov, povečanju števila psov in mačk v Sloveniji ter boljšemu zavedanju lastnikov o njihovi ustrezni oskrbi. Še vedno je zelo problematična prostoživeča mačja populacija, saj se bolhe hitro širijo med njihovimi preštevilnimi legli,« pravi Andreja Fegeš iz spletne trgovine Mr. Pet.

V prosti prodaji prodajo največ repelentov v obliki ampul za pse in mačke, ki bolhe in klope odganjajo od živali, a so ti bolj mili in izdelani na naravni bazi (eterična olja, mehanska zaščita), če je ljubljenec že okužen, ali je potrebna močnejša zaščita, pa je treba uporabiti sredstva, ki vsebujejo insekticide, svetujejo tudi pri tem trgovcu.


 

Miši, stenice, ščurki

Z bolhami večje težave po stanovanjih ni, pravijo v specializiranih podjetjih za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo. »Večja težava kot bolhe so še vedno stenice, pri zatiranju katerih moramo obisk pri stranki ponoviti; drugič interveniramo po treh tednih. Postopek je zahtevnejši kot pri bolhah, saj je treba prostor izprazniti, najpogosteje pa se trdovratno zalezejo v okvir lesenih postelj in jogije,« pripoveduje Bojan Gorišek iz ljubljanskega podjetja Leks.

Podoben je tudi odgovor iz podjetja Magnetik z Jesenic. »Največ dela imamo z mišmi, stenicami, tudi muhami. Letos je zelo veliko miši, prav tako stenic, ki so se s turisti vrnile v hostle, hotele in zasebne apartmaje, jih pa ljudje, ki potujejo, zanesejo tudi domov,« je povzel Željko Andres.

V podjetju Eska v Sevnici poleg miši in podgan opominjajo predvsem na množičen pojav ščurkov. »Zelo veliko jih je po gostinskih obratih. Čeprav so imeli med zaprtjem zaradi epidemije čas, niso storili nič. Nekateri niso odnesli niti smeti! Mislim, da je to dokaz, kako ne delujeta ne inšpekcija ne država,« je kritičen direktor Jernej Kos.

Priznal je, da bi zaradi videnega po gostilniških kuhinjah vsakomur odsvetoval njihov obisk. »In tudi dezinsekcija proti ščurkom ne deluje, če gostinec v kuhinji ne dvigne podnic, razmasti prostora in ga očisti. Ščurki postanejo večni problem, saj samo strup ne dela čudežev,« je dejal.



Tudi stenice so trdovraten problem, ki v turističnih namestitvah in tudi zasebnih domovih ponavadi zahtevajo dve ali tri invervencije. Poudarja, da se je treba zavedati, da je treba v boju s to nadlogo tudi marsikatero stvar zavreči, drugače ni rešitve. »Na splošno pa opažamo, da so se nekatere živali še ne dolgo tega pojavljale le sezonsko. Tako kot faraonke, ki so nekoč v stanovanja prilezle le pozimi, zdaj pa imajo ljudje z njimi težave kar celo leto,« je povedal.

Kač bo več prihodnje leto

A prav pri zatiranju faraonk je pomembno, da sodeluje večina stanovalcev v bloku, saj drugače lahko mravlje le spremenijo svojo običajno pot in se preselijo v druge prostore. Najuspešnejšo se jih po Kosovih besedah zatira s ciljnimi feromonskimi vabami, s katerimi gnezdo propade v štirinajstih dneh do tri tedne. »Nekaj dela smo imeli letos tudi z bolhami, vendar manj kot v minulih letih,« je še dodal sogovornik iz sevniškega deratizacijskega in dezinsekcijskega podjetja.

Letošnje poletje imajo kače hrano v izobilju, a jih v visokogorju ni opaziti več kot minula leta, letos tudi še niso intervenirali zaradi kačjega ugriza, je povedal Jani Bele iz Gorske reševalne zveze Slovenije. »Več jih pričakujemo prihodnje leto,« je še dodal. Po njegovih besedah je tudi drugih nesreč v gorah letos manj kot minula leta. Letos so imeli 368 intervencij, predlani, leto pred epidemijo pa kar 604. Konec tedna posredujejo med pet- in šestkrat, a letos so večinoma reševali nepoškodovane bodisi ker so se izgubili bodisi so prišli do mesta, kjer se je pot končala.

»Kar nekajkrat smo morali reševati ljudi, ki so bili ob 19. ali 20. uri zvečer še visoko v hribih, do najbližje koče pa je bilo dve do tri ure. Če ne gre drugače, moramo posredovati tudi s helikopterjem,« je povzel Bele.
 

Kaj letos najbolj tare vrtičkarje?

V vrtnih centrih Kalia opažajo, da imajo letos njihovi kupci še največ težav z ušmi in mravljami ter boleznimi paradižnika. Pred poletno sušo so bile težave tudi s polži, predvsem zato, ker so bile takrat vrtnine v bolj začetnih fazah rasti, a se polži pogosto pojavljajo tudi zdaj po vsakem močnejšem deževju in predvsem tam, kjer so vrtovi bolj zaraščeni.

»Prodaja sredstev je zelo odvisna od vremena, saj se v vlažnem in vročem vremenu razvije več bolezni, po milih zimah pa so težave predvsem s škodljivci. A na splošno smo letos vrtičkarjem prodali manj sredstev za varstvo rastlin, « so povzeli v odgovoru v Semenarni Ljubljana.

Kupci pri nakupu sredstev za zatiranje dajejo prednost predvsem tistim, ki imajo enostaven način uporabe, denimo v vrečkah, katerih vsebino nato zmešajo z določeno količino vode, ali pa že zmešanim pripravkom v pršilki. Pomembno se jim zdi tudi, da sredstva niso škodljiva za okolje in človeka. Proti polžem najpogosteje svetujejo naravne vabe, ki za druge živali niso škodljive, še bolj naravne pa so rastline, ki jih odganjajo, ali živali, ki se z njimi prehranjujejo (race, ježi …).

V vrtovih se lahko namnožijo tudi hrošči bolhači, drobne žuželke, ki ob dotiku skačejo tako kot bolhe. »Najpogosteje se pojavijo v suhem vremenu in na kapusnicah. Če jih je preveč, lahko gredo tudi na preostale rastline. Proti njim najbolj pomaga redno zalivanje in vzdrževanje vlage tal, tudi s prekrivkami, na kar moramo misliti že pred začetkom poletja,« svetujejo v Semenarni Ljubljana.