Smučarski skoki se vračajo na Goričko

Na gričku Cerkevnjek v Pertoči na Goričkem danes samo še pozorno oko z veliko truda najde ostanke pred desetletjem dobro znanega in za te kraje skoraj eksotičnega športnega objekta. Razširjen, visoko nasut iztek, nagnjena in že razpadajoča lesena konstrukcija na vrhu zaletišča, zaraščajoče se zaletišče in osuta odskočna miza pričajo o tem, da so tu nekoč svoj pogum kazali smučarski skakalci, takšni in drugačni. A kmalu se bo sem vrnilo življenje, in to ne samo za enkratno skakalno prireditev pozimi, ampak bo mogoče s smučmi tu skakati vse leto.

Žalostnega propadanja skakalnice bo kmalu konec, vsi se namreč še dobro spominjajo, kako živahno je bilo leta 1998, ko so na Cerkevnjeku uredili prvo skakalnico in leto kasneje pripravili prvo tekmovanje. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Začelo se je z zagnanci v športnem, kulturnem in turističnem društvu Mladost v Pertoči v rogašovski občini. Ti so leta 1984, v času sarajevske olimpijade, v smučarski evforiji na gričih v svoji vasi pripravili prvo tekmovanje v smuku in veleslalomu. A že takrat so se začenjale težave s snegom zaradi vse toplejših zim in po nekaj več kot desetletju prirejanja »alpskih« tekmovanj so se odločili za smučarske skoke, saj je za pripravo skakalnice potrebnega bistveno manj snega. Leta 1998 so tako na Cerkevnjeku uredili prvo preprosto skakalnico in leto pozneje na njej pripravili prvo tekmovanje.

Ta tekmovanja v smučarskih skokih seveda niso bila takšna, kot jih gledamo po televiziji. Večina tekmovalcev je prihajala iz bližnje okolice in največ jih je skakalo kar z alpskimi smučmi. Toda skoki so bili za Prekmurje in Goričko takšna posebnost, da so vedno privabili okrog tisoč obiskovalcev, postopoma pa so se zaradi njih za resnejše skakanje in treninge začeli navduševati tudi mladi talenti.

Načrti že od nekdaj

Pertočki zagnanci pod vodstvom Jožefa Bertalaniča so zato imeli vse bolj drzne načrte, vse resneje so razmišljali o izboljšavah in širitvi skakalnice, in tako jih je tudi Smučarska zveza Slovenije jemala vedno bolj resno. Društvo se je včlanilo v SZS, njihovo vsakoletno tekmovanje je zveza vključila v koledar tekmovanj za otroke in mlade skakalce in na zadnjem tekmovanju na tej skakalnici je leta 2013 kot nadobuden trinajstletnik rekord skakalnice pri 33,5 metra postavil Timi Zajc.

Skakalnico so pred desetletjem vzeli tako zares, da so na tekmovanja prihajali mladi tekmovalci tudi od drugod. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Nato pa se je kljub idejam o gradnji pravega centra za smučarske skoke s tremi plastičnimi skakalnicami za otroke ustavilo. Skakalnica je propadala, edine skakalne prireditve niso več organizirali in vse skupaj je začelo drseti v pozabo. A ne pri vseh. Nekaterim se je zdelo škoda prepustiti propadu to, kar so zagnanci iz Pertoče gradili tri desetletja, in pobuda je znova oživela pred nekaj leti. Podprl jo je tudi dolgoletni župan občine Rogašovci Edvard Mihalič.

»Začetniki skokov v Pertoči so v skoraj nemogočih razmerah naredili veliko, našli pa so tudi zelo primerno lokacijo, ki je že naravno oblikovana tako, da je tam z malo posegi mogoče zgraditi skakalnice, in res bi bilo škoda, da bi to opustili. Na občini smo zato začeli pripravljati vse potrebno in zdaj smo že tako daleč, da pričakujemo gradbeno dovoljenje,« pravi župan. Pred tem je občinski svet spremenil prostorske načrte in z njimi predvidel gradnjo skakalnic s spremljajočimi objekti, občina je odkupila vsa potrebna zemljišča, v proračunu za letos in prihodnje leto pa so že zagotovili denar za gradnjo deset-, dvajset- in tridesetmetrske plastične skakalnice. Imajo tudi obljubo smučarske zveze, da jim bo pomagala po svojih močeh tako materialno kot strokovno.

Predvsem zanimiva rekreacija

»Nimamo sicer športnih ali tekmovalnih ambicij, ampak je naš glavni cilj, da otrokom ponudimo še eno zanimivo obliko rekreacije in jih tako zvabimo v naravo. Prej je bila na tej skakalnici vedno le ena prireditev na leto, sicer se v glavnem ni dalo skakati, po novem pa bodo skoki možni vse leto,« še pravi Mihalič.

Žalostnega propadanja skakalnice bo kmalu konec. FOTO: Jože Pojbič/Delo

A zagotovo se bodo našli tudi mladi navdušenci in talenti z resnejšimi, tekmovalnimi ambicijami. Zanje bo vsaj začetek veliko lažji, kot je bil na primer za domačina, zdaj srednješolca Luko Filipa, ki se je nad smučarskimi skoki navdušil leta 2012, ko je bilo na skakalnici v Pertoči predzadnje tekmovanje. »Luka sicer ni nikoli skakal v Pertoči in bolj kot tamkajšnje prireditve ga je za skoke navdušilo svetovno prvenstvo v Vikersundu, kjer je Robert Kranjec postal svetovni prvak v poletih. Bil je tako navdušen, da smo ga začeli voziti na treninge na plastične skakalnice v Jablanco pri Mariboru, ko je te prerasel, pa je začel skakati v Velenju. Zdaj je član tamkajšnjega kluba, in zato da lahko tam trenira, tam obiskuje tudi gimnazijo,« pravi njegov oče Gregor Filip, ki je projektant, projektiral je tudi skakalnice v Pertoči.

Čeprav njegov sin skakalnic v Pertoči torej ne bo več potreboval, je Gregor Filip eden od pobudnikov za njihovo gradnjo in eden od ustanoviteljev novega društva, smučarsko-skakalnega kluba Goričko, ki je prevzel pobudo po tem, ko je Mladost v Pertoči omagala. »Hočemo se ukvarjati z mladimi in jim približati smučarske skoke, da morda tudi v Prekmurju najdemo kakšne talente,« pravi. Uresničitev načrtov bo po njegovem sicer težka, ker so gradbene cene v zadnjem času močno poskočile, a se bodo sproti prilagajali in verjetno bodo gradili po fazah.

Skoki na Goričkem niso eksotika

Da smučarski skakalni center v Pertoči nikakor ni eksotika in da je zagnanost pobudnikov še kako umestna, pa pravi vodja panoge smučarski skoki in nordijska kombinacija pri smučarski zvezi Borut Meh. »Ker so ta mesec redne volitve funkcionarjev v Smučarski zvezi Slovenije in ker želim znova kandidirati za predsednika panoge, sem moral med drugim pripraviti predlog programa dela za naslednji mandat. In v njem sem zapisal, da je treba širiti bazo tekmovalcev in kadrov pri smučarskih skokih tudi na Štajersko in v Prekmurje. Projekt v Pertoči pomeni prav to in vesel sem, da napreduje. Smučarski skoki so v Sloveniji zelo priljubljeni in zakaj se ne bi razvijali tudi v Prekmurju? Kot zveza bomo pomagali po svojih močeh, čeprav finančno nismo zelo močni. Strokovno že sodelujejo z velenjskim klubom, strokovno pomoč klubskim trenerjem pa bo zagotovila tudi zveza.«