Tri božična drevesa iz Slovenije so prvič krasila Vatikan leta 1996, zdaj je tam pravi mali slovenski gozd. Najveličastnejša je 30-metrska in sedem ton težka kočevska smreka, ki od ponedeljka stoji na Trgu svetega Petra. Ta konec tedna naj bi dobila končno podobo s 120 lesenimi zvezdami repaticami in 1760 okraski z motivom šesterolista.

»Ker nas spremlja slabo vreme, so samo lučke nameščali štiri dni. Jutri naj bi jo začeli krasiti z okraski, pri čemer bi bila rada zraven, saj jih je treba namestiti tudi v globino krošnje. Okraski, ki smo jih ročno ožičili, se vrtijo, in ko bodo skoznje svetile še lučke, mislim, da bo vse skupaj res lepo,« je povedala floristka dr. Sabina Šegula, ko smo jo poklicali v Vatikan.



Od dvainštiridesetih manjših božičnih dreves, visokih od metra in pol do šest metrov, ki bodo v prazničnem času lepšala vatikanske urade in zunanje površine Svetega sedeža, jih bosta v teh dneh enajst okrasila prav Sabina Šegula in kamniški strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič.

»Čeprav so to manjše smreke, so nekatere še vedno visoke šest metrov, tako da je krašenje z lestvijo kar zahtevno. V sredo sva petmetrsko pred vatikansko žandarmerijo olepšala s 450 okraski iz slame, včeraj dve, eno v avli Radia Vatikan z okraski iz oblancev. Za okrasitev smrek na prostem smo določili okraske iz slame, ki je bolj obstojna, za tiste v notranjosti pa iz oblancev,« je povzela. Na neštete igličaste veje bodo obesili kar 2200 slamnatih okraskov in 1500 okraskov iz oblancev, ki so jih pripadniki različnih generacij, predvsem v krogu družine, izdelovali po vsej Sloveniji. »Šele zdaj se sestavljajo skupaj podatki, koliko ljudi je zares sodelovalo. Trenutno smo pri številu okoli 500, kar me je precej presenetilo, od tega je bilo kar 60 skavtov in njihovih družinskih članov iz Kamnika,« je poudarila.


 

Družinsko delo med jesenskimi počitnicami

V mislih je imela skupino Mamutov steg Kamnik 1 z voditeljico Eriko Klemenc na čelu, ki so se odzvali septembrskemu povabilu. »Načrtovali smo skupne delavnice, a smo se zaradi epidemije morali prilagoditi. Material, ki smo ga dobili od vodij projekta Sabine in Petra, smo tri skavtske voditeljice razdelile v vrečke, nato so jih prišli iskat starši in skavti. Za izdelavo so dobili podrobna pisna navodila in dva filma na youtubu. Tako smo med jesenskimi počitnicami v družinah – sodelovalo nas je kar okoli šestdeset – izdelali 285 zvezdic, snežink in angelov iz slame, ki bodo okrasili trimetrsko smreko, ter še 110 srčkov iz oblancev, na eni od praktičnih delavnic po zoomu pa smo izdelali še dva adventna venca,« je povedala sogovornica.

Med povzemanjem vtisov je 11-letna skavtinja Ela dejala, da ko je slišala, da gredo njeni okraski v Vatikan, je bila zelo presenečena in vesela. »Še bolj sem bila vesela, saj sem tudi jaz že bila v Vatikanu in vem, da je zelo lepo mesto, in zdaj bo še bolj.« Desetletnemu Eriku se je zdelo izdelovanje zvezdic »težko, ker je bilo treba močno zavezati, a hkrati si moral paziti, da se slamice ne uničijo. Na koncu so bili izdelki lepi.« Najmlajši sodelujoči, triletni Job, pa je povedal: »Iskal sem dolge oblance in jih dal mamici. Super, da smo Slovenci delali okraske. Bilo je zelo zabavno.«



​Pri izdelovanju okraskov, ki je bilo v znamenju medgeneracijskega sodelovanja kot boja proti osamljenosti in izključenosti, ki ga podpira tudi papež Frančišek, so sodelovali predstavniki različnih generacij, in to iz vse Slovenije, je poudarila Sabina Šegula, zelo aktivno tudi članice Zveze kmetic Slovenije, otroci, mladi in starejši od Prekmurja, Mirne Peči, Ljubljane do Ankarana in Kamnika, tudi brezdomci iz ljubljanskega dnevnega centra Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki so prispevali povsem svoje okraske, s katerimi bodo polepšali božične praznike v domu za brezdomne v Vatikanu. Hiša Sabine Šegula v Vrbnju pri Radovljici pa se je zlasti od začetka novembra začela spreminjati v zbirni center ročno izdelanega okrasja, narejenega iz istega materiala in po istih navodilih. Ali kot je dejala njena nečakinja, postala je nekakšna Božičkova delavnica, kjer škatlam ni bilo videti konca.
 

Povezano s slovensko dediščino

Kaj sploh obesiti na slovenske smreke v Vatikanu in s čim predstaviti našo državo ne samo ob 30. obletnici plebiscita, ampak tudi na pragu predsedovanja Svetu EU, je strokovno usmeril etnolog dr. Janez Bogataj, ki je svetoval že leta 1996, ko je Slovenija tja prvič poslala božična drevesa. Tedaj je bila velika smreka na trgu okrašena s šopi oblanja po vzoru cvetnonedeljskih butaric, smreka v sprejemni dvorani s steklenimi ploščicami z motivom idrijske čipke, tista v stanovanju papeža Janeza Pavla II. pa z lectovimi figuricami.

»Vodili sta bili okrasje iz naravnih materialov in manj je več. Za veliko smreko sem predlagal repatice in okraske v obliki šesterolistov, vegetabilnega okrasja, ki ga najdemo na starih slovenskih vratnih krilih, podbojih, nečkah, tudi na vezeninah ter je simbol sonca oziroma luči, ki prihaja ob božiču. Za okrasitev preostalih smrek pa okraske iz slame in oblancev. Predlagal sem, da bi okraske izdelovali slovenski rokodelci, a so se potem odločili za prav tako lep koncept medgeneracijskega sodelovanja in izdelave po vsej Sloveniji,« je povedal etnolog.

Vse našteto je po njegovih besedah povezano s slovensko dediščino, s krašenjem v adventnem času. Naši predniki so bivalne prostore okrasili z zimzelenjem, tudi pušpanom, zaradi česar je vsaka domačija premogla pušpanov grm, v girlande pa so med drugim nanizali fižol, orehe … »S slamnatimi okraski so navesili osrednji prostor, pod strop pa obesili tudi smreke z vrhom navzdol, zaradi česar so se te spremenile kar v prostorske mobile. Pika na i pa so bile jaslice,« je poudaril Bogataj.

Šesteroliste repatice in šesteroliste okraske je v les vrezal umetniški graver Janez Jevnikar iz Kamnika, oblike okraskov iz slame in oblancev (razen tradicionalnih angelov) ter okrasje za protokolarni drevesi v dvoranah Pavla VI. in Klementina pa je oblikovala Sabina Šegula, vodja zasebne šole floristike in hortikulture Akademija cvetja, predavateljica in raziskovalka. Z lesenimi okraski z osrednjega vatikanskega božičnega drevesa naj bi ob koncu prihodnjega leta, v katerem bo Svetu EU predsedovala tudi Slovenija, okrasili še božično drevo v Strasbourgu.