V nadaljevanju peberite:

Dobro stoletje je širok časovni okvir. Dovolj širok za pripoved, v kateri so ponarejeni suhi žigi na prepustnicah, s katerimi si se med okupacijo prebil iz Ljubljane, obdane z žico, zimzelene čebelice, ki v šolah brenčijo od zvezka do zvezka, žigi fiktivne države NSK ali pa preprosti birokratski znaki, ki so slehernemu instantno podali preprosto sporočilo oblasti tipa »neveljavno« ... V Centru domače in umetnostne obrti na osrednjem škofjeloškem Mestnem trgu so postavili razstavo Od štampiljke do štampiljke, ki pripoveduje zgodbo o delavnici Sitar, ki neprekinjeno deluje že 104 leta.

Delavnica Sitar ima danes status najstarejše še dejavne na področju izdelovanja žigov in graviranja v Ljubljani in je tesno povezana z biografijo Cirila Sitarja (1889–1969). Ta je svojo delavnico ustanovil kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1920. Doma je bil s Trojan, starša nista bila premožna.

Oče je bil po poklicu usnjar, a je služil kot poštni sel, mati pa je hodila h kmetom na dnino, da je bilo dovolj za družino s tremi otroki. Mali Ciril je pri osmih letih zaradi škrlatinke oglušel, kar je vplivalo na njegovo življenjsko pot, oglušela pa sta tudi sestra Marija in brat Matevž.