Slepi in slabovidni jemljejo pot pod noge na Slovenski planinski poti

Letošnji kulturni praznik bo precej športno obarvan za slepe in slabovidne, ki se bodo podali na prvo traso Slovenske planinske poti. Letos bo namreč minilo 58 let od prvega organiziranega pohoda slepih na Triglav, ki je služil kot spodbuda za vzpostavitev odbora Planinstvo za invalide/OPP PZS ter Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva slepih in slabovidnih Karel Jeraj, da dajo osebam z okvaro vida možnost prehoditi Slovensko planinsko pot, najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in širše. 

Kot je povedal Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, gre za dober projekt, s katerimi tako slepi in slabovidni kot spremljevalci podirajo tabuje. »Osebam z okvaro vida je potrebno zagotoviti vsaj osnovno dostopnost. Ko se vključujejo v vse sfere družbe, dobijo samozaupanje in samozavest. Tudi mi v našem društvu razmišljamo, da bi s še več podobnimi projekti, kot je SPP, pri osebah z okvaro vida izpostavili skrb za zdravje,« pravo Miljavec, ki bo prvo traso žal izpustil, se bo pa pohodnikom zagotovo pridružil na naslednji. 

Sogovornik poudarja tudi, da bodo pri pohodih imeli veliko odgovornost tudi videči spremljevalci, saj ni mačji kašelj v visokogorju spremljati osebe z okvaro vida, ki se za nameček znajdejo še v povsem tujem jim okolju. A z voljo in motivacijo je vse mogoče, se strinjajo tako slepi in slabovidni kot tudi člani Planinske zveze Slovenija (PZS), Slovenske Karitas, Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveze tabornikov Slovenije, ki bodo jutri v Mariborski koči na Pohorju podpisali dogovor o sodelovanju njihovih prostovoljcev pri izvedbi inkluzijskih pohodov.



Skupina slepih in slabovidnih bo v njihovi družbi jutri tako prehodila prvi del Slovenske planinske poti, kar pomeni začetek triletnega projekta z odborom Planinstvo za invalide/OPP PZS in KPŠRD Karel Jeraj na čelu. Slovenska planinska pot se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe ter se prek predalpskega hribovja spusti na Kras in konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Označena je z rdeče-belo Knafelčevo markacijo in dodano številko 1.

Na prvi inkluzijski pohod je prijavljenih 120 planincev, med njimi tudi deset pohodnikov s sosednje Hrvaške. Organizatorji na Pohorju jutri pričakujejo 34 slepih oziroma slabovidnih, vsak bo imel spremljevalca, trojica pa tudi psa vodnika. Zbrani bodo ob 9. uri krenili od hotela Bellevue do prvega žiga SPP na Mariborski koči, kjer bodo prisostvovali podpisu sporazuma in kulturnemu programu, nato pa nadaljevali do Ruške koče na Arehu, kjer je drugi žig. Obvezni so planinski čevlji, topla in rezervna oblačila ter pijača, pohodnikom polagajo na srce organizatorji pohoda.

V knjižici načrtujejo 22 žigov

Prvo leto projekta bodo slepi in slabovidni planinci v Dnevnik s Slovenske planinske poti predvidoma odtisnili 22 žigov, po začetku na Pohorju se bodo marca povzpeli na Slavnik, junija na Nanos, do preostalih točk SPP na Pohorju in Uršljo goro, julija načrtujejo vzpon na Okrešelj, Kamniško sedlo, Begunjščico, Veliki vrh, Zelenico in Stol, avgusta do Triglavskih jezer in Komne, datum za obisk Slovenskega planinskega muzeja, Vrat in izvira Soče pa bodo določili naknadno. Kdor koli bi se želel, bodisi kot udeleženec bodisi kot spremljevalec, pridružiti projektu, se lahko za informacije obrne na e-naslov ss.spp2020.22@gmail.com. 

Naslednji pohod po Slovenski planinski poti bo 8. marca. Slepi in slabovidni ter videči se bodo odpravili na Slavnik.



Pohod slepih in slabovidnih po slovenski transverzali ni edini projekt, s katerim poskušajo invalidom približati lepoto slovenskih gora. ​​​​​​​Junija lani se je tako začela planinska prostovoljska akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah, ki je čez poletje zaznamovala utrip v 15 planinskih kočah in naletela na odličen sprejem tako pri osebah z okvaro sluha kot tudi pri naključnih obiskovalcih koč, v kateri so stregli. 

Odbor Planinstvo za invalide pri PZS je za pilotni in trajnostno naravnani projekt vključevanja oseb s posebnimi potrebami v športno oziroma razvedrilno dejavnost ta mesec prejel priznanje Mladinskega sveta Slovenije za naj prostovoljski projekt 2018.