Res srečen konec?

Luški, legendarni muc z Visa,  tisti, ki se tako rad prevaža s trajektom med Visom in Splitom, je prejšnji teden izginil. Sicer ni bilo prvič, da se je »odtrgal« od »svojih«, a se je k njim običajno vselej vrnil že z naslednjim trajektom …
 
Kje je Luški?! Pogrešamo Luškega! Ni se še dobro polegel prah zaradi doslej najslavnejšega hrvaškega ubežnika bika Jerryja, že so se  južni sosedje znašli sredi nove iskalne akcije. Trajekt Hektorović je brez njega prazen! Če ga je kdo videl, naj takoj javi! Družbena omrežja so več dni skupaj pregorevala.
 
V nedeljo si je Vis oddahnil. Luškega so našli v Kaštelu. In ga vrnili otočanom. Zdaj je spet doma, se pravi na trajektu nekje med Visom in Kaštelom, rekonstrukcija njegovega izginotja pa je pokazala, da se je muc v domačem pristanišču vkrcal na - napačno ladjo. Le zakaj se je po toliko letih lepega dne odločil za drugega prevoznika? V Kaštel je prispel na krovu ladje družbe Crosco, izstopil pri Cemexu, nakar se je za njim izgubila vsaka sled. Do nedelje, kot rečeno, ko so ga našli. 
 
Tačas ko so ugibali, kje bi maskota Visa lahko pohajkovala in ali se mu ni kaj hudega zgodilo, so se spomnili tudi na Jerryja. Je še živ? Ali je že v govejih nebesih? No, v bistvu so rekli: na nekogaršnjem krožniku. Ali še huje: da mu niso vzeli svobode in ga zaprli v kakšno zakotje - po tistem, ko so mu namesto klavnice obljubljali hlev s petimi zvezdicami?!
 
Kaj žene žival, da lepega dne izstopi iz svojih okvirjev, iz lastne železne srajce, se strga z gospodarjeve »verige« in napravi ovinek do - tujega dvorišča? Kaj jo žene, da »varno« domačo streho zamenja za negotovo, ne-varno svobodo, za katero ne ve, kje bo jedla, kam bo naslonila trudno glavo, kje bo spala … Najbrž jo žene isto, kar žene vsa čuteča bitja, ko začutijo, da jih lastna dvorišča utesnjujejo. Razlika med njimi je le v tem, da ima človek možnost reči, da je bil en pobeg s srečnim koncem dovolj, se vrniti za domače ognjišče ter se do konca svojih dni hraniti s - spomini in drugimi čutečimi bitji …