Razgledna ploščad, plavalni bazen, čebelnjak

Kristalna streha z razgledno ploščadjo, velikanski bazen na strehi ali ogromen rastlinjak s še večjim čebelnjakom, ki se dviga v nebo – to so najbolj drzni predlogi, ki so si jih arhitekti zamislili za prenovo slovite notredamske katedrale. Minilo je osem mesecev od dne, ko je utrpela uničujoč požar, in tudi skoraj toliko od obljube francoskega premiera Édouarda Philippa, da bodo pripravili mednarodni razpis za obnovo tega simbola evropske kulturne dediščine.

Katedrala je zaradi svinca razglašena za nevarno območje, kamor je vstop strogo prepovedan, dostop nanj lahko omogoči samo general Jean-Louis Georgelin, ki mu je predsednik Emmanuel Macron zaupal vodenje gradbišča. To je tudi struja, ki si želi sprememb in sodobnejšega videza katedrale, kar pa ni po volji arhitektu Philippu Villeneuvu. Ta bi rad, da spet dobi tisto staro podobo, enako kot on pa misli 55 odstotkov Francozov.

Povsem drugačne so vizije arhitektov, kakšna naj bi bila videti slovita francoska katedrala. Britanski arhitekt Norman Foster je prvi stopil iz okvirov, kakor je poročal Guardian, in predlagal, da bi uredili stekleno streho z razgledno ploščadjo in kristalnim stolpičem – puščico. To naj bi bilo umetniško delo, ki se poigrava s svetlobo, sodobno in hkrati zelo poduhovljeno, s čimer bi zajeli duha časa. Odziv na njihovo vizualno podobo na twitterju je bil: »To je gotska katedrala, ne pa konferenčni center v
Essexu.«


 

Bazen in joie de vivre

Švedski arhitekturni biro UMA je na strehi katedrale predlagal ureditev ogromnega plavalnega bazena s kipi dvanajstih apostolov, ki bi bili razporejeni na robovih kot nekakšni reševalci iz vode. Ker je katedrala v samem srcu Pariza, svetovne kulturne prestolnice in mesta, ki izžareva joie de vivre, ji ne bi znova zgradili strehe, ampak bi uredili sodoben javni prostor s posebnim doživetjem in izjemnimi razgledi na neskončno mesto.

Francoski studio NAB je upošteval sodobne ekološke trende in predlagal, da bi streho spremenili v velikanski izobraževalni rastlinjak, nova puščica pa bi se spremenila v gigantski čebelnjak. Prav tako futurističen je pogled francoskega oblikovalca Mathieuja Lehanneura. Namesto puščice, ki so jo dogradili v 19. stoletju po načrtih arhitekta Eugèna Emmanuela Viollet-le-Duca, si predstavlja nekakšno instalacijo, ki bi ponazarjala ogenj. »S tem bi katastrofo spremenil v lepoto, minljivost pa v stalnost.«

Med predlogi, ki jih je zbral portal Dezeen, je tudi futuristični iz bratislavskega studia Vizumatelier. Po njihovi viziji naj bi se stolpič dvigal do neba, kar bi ustvarili z vizualnimi učinki. »V obdobju gotike so se graditelji hoteli dotakniti neba. V 19. stoletju se mu je približal Viollet-le-Duc. Zdaj je to tudi mogoče.«


 

Lepša kot kdaj prej

Da bi morali resno razmisliti ne le o sami podobi katedrale, temveč mesta samega, meni arhitekturni zgodovinar Jean-François Cabestan. »Zdaj imamo priložnost za mednarodno razpravo o tem, kako urediti celoten otoček Île de la Cité in ga spremeniti iz območja, ki je namenjeno samo turistom, v resničen del Pariza,« je povedal za Guardian.

Predsednik francoske vlade je sicer že dva dneva po požaru napovedal razpis, po katerem bo 850-letna stavba dobila podobo, ki da bo ustrezala tehnikam in izzivom sodobnega časa. Temu je pritegnil predsednik Emmanuel Macron, rekoč, da bo Notre Dame v petih letih lepša kot kdaj prej. Že ta časovni načrt je takrat vzbudil velike dvome, ne pa tudi finančnih pomislekov.

Požaru je namreč sledilo pravo rožljanje denarnic; domači in tuji milijonarji so že skoraj tekmovali v tem, kdo je pripravljen izkazati večje spoštovanje do uničene kulturne dediščine. François-Henri Pinault, lastnik Guccija, je obljubil sto milijonov evrov, za še enkrat ga je presegel Bernard Arnault, šef modne blagovne znamke Louis Vuitton, s podobnimi ponudbami so se izkazali tudi v družinah Bettencourt in Pinault … in tako se je v komaj 48 urah nabralo za skoraj milijardo evrov donacij.