Pred 55 leti smo prenos pristanka Apolla 11 na Luni gledali tudi v Sloveniji

Minulo soboto oziroma nedeljo, 20. oziroma 21. julija po srednjeevropskem času, je minilo 55 let, odkar je več sto milijonov ljudi vzhičeno buljilo v televizijski zaslon in čakalo, da bo prvi človek stopil na Luno. Z velikim zanimanjem so opazovali, kako je Apollo 11 mehko pristal na Luni in je ameriški astronavt Neil Armstrong stopil iz lunarnega modula na površino Morja tišine. Po zaslugi Josipa Vidmarja, ki je bil takrat predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, smo prenos pristanka modula Apolla 11 lahko gledali tudi v Sloveniji.

Jugoslovanska radiotelevizija je bila namreč proti temu, da bi prenašali prvi pristanek na Luni, a je Vidmar s svojim vplivom in ugledom dosegel, da so gledalci TV Ljubljana – leta 1969 je imelo v Sloveniji televizijski sprejemnik okoli 150.000 gospodinjstev – vseeno videli ta zgodovinski dosežek.

TV Ljubljana je sicer že pred tem prenašala izstrelitev in polet Apolla 10, med 16. in 24. julijem 1969 pa je potem pripravila še vrsto posebnih oddaj. Za televizijo je prenos pristanka človeške posadke na Luni spremljal takrat 21-letni novinar Boris Bergant v sodelovanju z inženirjem Vladom Ribaričem z Astronomsko-geofizikalnega observatorija na ljubljanskem Golovcu, ki je komentiral tehnični del.

Posadka Apolla 11: Armstrong, Aldrin in Collins. FOTO: Wikipedija

Simbolična kulisa

Ob letošnji obletnici pristanka Apolla 11 na Luni je za simbolično kuliso na nebu poskrbelo vesolje samo, z neba je svetila polna luna. Največ pozornosti so obletnici seveda namenili v ZDA. V letalskem in vesoljskem muzeju v San Diegu so priredili slavnostno večerjo, med gosti je bil edini še živeči član posadke, ki je pred 55 leti pristala na Luni, Edwin Buzz Aldrin, pri 94 letih še dokaj vitalen mož.

Tam je bil astronavt Charlie Duke, glavni komunikator med posadko na Apollu 11 in nadzorno-komandnim centrom ameriške vesoljske agencije Nasa v Houstonu. Filmski navdušenci so obletnico lahko praznovali z ogledom najnovejšega filma z naslovom Odpelji me na Luno s Scarlett Johansson v glavni vlogi. Posebne slovesnosti so potekale v Nasinem Kennedyjevem vesoljskem središču in v vesoljskem muzeju v mestecu Wapakoneta v Ohiu, domačem kraju Neila Armstronga, tudi na krovu letalonosilke Hornet, ki je v Tihem oceanu prestregla lunarno kapsulo Apolla 11 s tremi astronavti, so pripravili slovesnost.

Buzz Aldrin na površju Lune. FOTO: Wikipedija

Pristanek prve človeške posadke na Luni je bil vrhunec vesoljske tekme, ki se je v najhujšem obdobju hladne vojne po drugi svetovni vojni odvijala med tedanjo Sovjetsko zvezo in ZDA. Začelo se je z jedrskim oboroževanjem in tekmo med tedanjima velesilama, kdo bo naredil več balističnih medcelinskih raket, pri izdelavi katerih je bila ključna tehnologija tudi za vesoljske polete.

Vesoljska tekma se je začela po 4. oktobru 1957, ko je SZ kot prva uspešno izstrelila satelit Sputnik 1. Nato je 13. septembra 1959 ruska oziroma sovjetska sonda Luna 2 kot prvo človeško narejeno plovilo treščila na površino Lune. Dodaten zagon je tekma dobila, ko je Sovjetska zveza 12. aprila 1961 poslala Jurija Gagarina v zemeljsko orbito s plovilom Vostok 1. Ta polet je spodbudil takratnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki je od kongresa zahteval, naj se zaveže k finančni podpori cilja, pristanku človeka na Luni in njegovi varni vrnitvi na Zemljo še pred koncem desetletja.

Obe državi sta začeli razvijati težke nosilne rakete, pri čemer so ZDA uspešno pripravile Saturn 5, ki je bil dovolj velik, da je na Luno poslal orbitalno plovilo za tri osebe in pristajalni modul za dve osebi. Tekma se je razplamtela in leta 1966 sta velesili v razmiku nekaj mesecev izvedli prva mehka pristanka robotskih plovil na Luno – 31. januarja sovjetska Luna 9 in 30. maja ameriški Surveyor 1.

Obleka, ki jo je nosil Armstrong, ko je stopil na Luno. FOTO: Kevin Fogarty/Reuters

Majhen korak za človeka

Vrhunec vesoljske tekme je bil seveda pristanek Apolla 11 na Luni in uresničitev Kennedyjevega cilja. Za poveljnika odprave so pri Nasi izbrali Armstronga, poleg sta bila še pilot komandnega modula CM-107 Columbia Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Eagle Edwin Aldrin. Vzleteli so s Kennedyjevega vesoljskega središča na Cape Canaveralu na Floridi 16. julija ob 9. uri in 32 minut po tamkajšnjem času in prepotovali 400.000 kilometrov do Lune.

V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13.15 sta se ločila od komandnega modula, kjer je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje sta ob 16.17 pristala na Luni. Po nekaj urah priprav je Armstrong 20. julija 1969 ob 22.56 (oziroma 21. julija štiri minute do 3. ure po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek: »To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo.«

Aldrin je fotografiral odtis svojega škornja na površju Lune. FOTO: Nasa/Reuters

Čez 20 minut je izstopil še Aldrin. Postavila sta ameriško zastavo in opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom: »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.« Na njej so datum ter podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona.

Na Luni sta preživela dve uri in 31 minut. Z zgornjim delom lunarnega modula sta se s podnožja, ki je ostalo na Luni, izstrelila proti komandni kapsuli, spajanje je trajalo tri ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se člani odprave vrnili na Zemljo in pristali v Tihem oceanu, kjer jih je pobral helikopter z letalonosilke Hornet.