Postanite del skupnosti, ki piše zgodovino znakovnega jezika

V sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in družbe Mastercard je zaživela inovativna pobuda prispevajkretnjo.si, namenjena bogatitvi slovenskega znakovnega jezika. Ob tem so predstavili tudi prvi slovenski Finančni slovar, ki odpira vrata v svet financ ljudem z okvarami sluha in poudarja pomen razvoja znakovnega jezika kot ključnega dela kulturne dediščine.

Luka Gabrovšek, direktor Mastercard Slovenija in predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič FOTO: Mastercard

Pobuda prispevajkretnjo.si, ki spodbuja širjenje besednega zaklada slovenskega znakovnega jezika, omogoča gluhi skupnosti boljše vključevanje v družbo. Do danes so prek te platforme razvili že več kot 460 kretenj. »Večja finančna pismenost omogoča večjo samostojnost in ne nazadnje tudi varnost vseh nas, sploh v času, ko je spletni kriminal v porastu. Slovar finančnih izrazov bo gluhi skupnosti ponudil novo orodje za boljše razumevanje sveta financ in posledično okrepil njihovo vključenost tudi v poslovnem svetu. V prihodnje načrtujemo sklop delavnic finančnega opismenjevanja, ki nas bo še približal gluhi skupnosti in nam ponudil možnost, da to iniciativo krepimo naprej,« je poudaril Luka Gabrovšek, direktor Mastercarda Slovenija.

Širina besednega zaklada ključna za doživljanje sveta

Slovenski knjižni jezik ima več kot 110.000 besed, znakovni jezik pa pozna le približno 25.000 kretenj, kar je še posebej pereče na finančnem področju. FOTO: Depositphotos

Več kot 5 % svetovnega prebivalstva oziroma 430 milijonov ljudi ima določeno stopnjo izgube sluha. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bo do leta 2050 več kot 700 milijonov ljudi, kar je vsaka 10. oseba, izgubila sluh.

Znakovni jezik je pomemben način sporazumevanja gluhih, vendar ni le sredstvo sporazumevanja, temveč pomemben del njihove kulturne identitete. Po svetu obstaja kar 300 različnih oblik znakovnega jezika, ki se uporablja predvsem kot komunikacijsko sredstvo za gluhe. Znakovni jezik se za sporazumevanje opira na vidne namige iz rok, oči, obrazne mimike in gibov. Uporabljajo ga predvsem gluhi, pa tudi številni slišeči. Kot pri vsakem govorjenem jeziku ima znakovni jezik slovnična in strukturna pravila, univerzalnega znakovnega jezika pa ni.

Vsak govorjeni jezik ima svoj znakovni jezik, ki se od države do države razlikuje, tudi če uporabljajo enak govorjeni jezik. Slovenski knjižni jezik ima več kot 110.000 besed, pogovorni jezik pa do 500.000 besed in širina besednega zaklada je ključna za doživljanje sveta. Gluhi imajo le približno 25.000 kretenj in se ob tem pogosto spopadajo s pomanjkanjem izrazov za lažje sporazumevanje, kar je še posebej pereče na finančnem področju. »Širok besedni zaklad skupine gluhih opolnomoča in osamosvaja. Slovenski znakovni jezik obsega štirikrat manj kretenj, kot je besed v slovenskem knjižnem jeziku, in 20-krat manj, kot je pogovornih besed. V primerjavi z drugimi znakovnimi jeziki, ki imajo med 40.000 in 140.000 kretenj, je ta številka še bolj pereča,« poudarja Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. 

Vizija znakovnega jezika

K razvoju slovenskega znakovnega jezika s sodelovanjem v pobudi prispevajkretnjo.si lahko prispevati tudi vi. FOTO: Depositphotos

Slovenija ponuja zgleden model razvoja, ki združuje zgodovinske dosežke, kot je ustanovitev inštituta, z vizijo prihodnosti, ki temelji na mednarodnem sodelovanju in inovacijah.

Z delovanjem posameznikov, predvsem gluhih oseb, se je začela naravna pot razvoja znakovnega jezika, ki se je pozneje razvijala sistematično znotraj organizacij gluhih. Ključni prelom se je zgodil, ko je razvoj prešel na akademsko raven, kjer univerze posvečajo raziskavam, poučevanju in razvoju znakovnega jezika vedno več pozornosti.

V Sloveniji so leta 2013 ustanovili Center za razvoj znakovnega jezika, ki je bil leta 2017 preimenovan v Inštitut za slovenski znakovni jezik. Inštitut danes deluje na ključnih področjih, kot so standardizacija, raziskave, etimologija, slovnica, slovar, publikacije in poučevanje. Pomembno je tudi mednarodno sodelovanje, saj se z izmenjavo dobrih praks in podporo državam, kjer to področje še ni razvito, znakovni jezik kot globalni kulturni in komunikacijski most lahko še naprej krepi.

K nadaljnjemu razvoju znakovnega jezika pa prispeva tudi pobuda, kot je prispevajkretnjo.si, ki poudarja pomen sodelovanja in solidarnosti pri ohranjanju in razvoju slovenskega znakovnega jezika.

Prek platforme prispevajkretnjo.si so do danes razvili že več kot 460 kretenj. FOTO: Mastercard

Kot pravijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije: Vse je v naših rokah. Tej misli se pridružuje tudi Mastercard, ki s pobudo prispevajkretno.si pomaga krepiti kulturno dediščino in vsem omogočiti dostop do orodij za bolj vključujočo družbo. Naj znakovni jezik še naprej združuje ljudi brez meja.

Naročnik oglasne vsebine je Mastercard