»Podpisal sem zavezo o molku, ne smem govoriti ...«

Za program Erasmus smo nekoč slišali le v povezavi z izmenjavo študentov. Podobno učinkovito se je uveljavil program za dijake, ki ga s pridom izkoriščajo tudi v slovenskih srednjih šolah. Deseterica dijakov srednje ekonomske šole na Roški v Ljubljani te dni končuje razgibano tritedensko delovno prakso v Španiji.

Že zdavnaj so padle meje, sprostil se je trg za izdelke, storitve in pretok delovne sile. Evropska unija na vseh področjih krepi idejo evropskosti, povezanost narodov in držav. Tudi v izobraževalnem procesu prispeva k usmerjanju vzgoje in izobraževanja mladih Evropejcev. »Z izkušnjo iz Malage sem še dodatno motiviran za šolanje. Vse to mi bo gotovo pomagalo, če bom nameraval študirati v tujini ali pa bom pozneje iskal službo zunaj Slovenije,« nam je ob koncu enega od prvih delovnih dni na Iberskem polotoku zadovoljno razlagal dijak tretjega letnika David Vlastevski.

Skupaj z vrstniki bivajo v prijetnem hostlu nedaleč od središča Malage, na delovnih mestih so ob dopoldnevih, popoldneve imajo proste, prav tako konce tedna, ko lahko po svoje odkrivajo lepote metropole slovite turistične regije Costa del Sol in življenjski slog Špancev.

Navdih tudi v Picassu in Banderasu

Ob tem imajo bogat spremljevalni program z ogledi glavnih znamenitosti mesta, katerega ime sta ponesla v svet njegova najslavnejša sinova – slikarski genij Pablo Picasso (v njegovi rojstni hiši je muzej) in karizmatični filmski igralec Antonio Banderas (v središču mesta je zelo oblegana njegova gostinska institucija s simpatičnim imenom El Pimpi). Mladi Slovenci so se v pretežno sončnem vremenu in ob malodane poletnih temperaturah podali še na izlet do Granade in Gibraltarja, v umetniškem centru flamenka Kelipe jih je Suzana spretno naučila nekaj ne tako preprostih plesnih korakov ob zvoku kitare in ploskanju ter jih počastila še z lastnim šovom.

Malago so bodoči ekonomisti videli tudi z morja, v globokem zaledju so obiskali nasad oljk ter pokušali povsem sveže deviško oljčno olje, začinjene mesnate olive in z dovoljenjem spremljevalcev ovlažili ustnice in jezik s sladkim vinom. »Vse skupaj je name naredilo zelo dober vtis, tako glede službe kot mesta. Na delovnem mestu vsi dobro govorijo angleško, tako da nimam težav s sporazumevanjem,« je povedal David in nato rahlo potegnil ročno, ko smo ga pobarali o njegovih delovnih obveznostih. »Podpisal sem zavezo o molku, ne smem govoriti o vsebini svojega dela. No, lahko povem, da zbiram in obdelujem osebne podatke strank podjetja, ki vgrajuje navigacijsko napravo v osebne avtomobile. Delo mi je všeč, dnevi minevajo zelo hitro,« je bil poudarjeno odgovoren mladenič s svetlo evropsko prihodnostjo.

Vedoželjni, zreli in kreativni

»Naša šola že šesto leto zapored v okviru projekta Erasmus+ za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju omogoča dijakom opravljanje tritedenske brezplačne delovne prakse v tujini, v katero so všteti tudi brezplačno bivanje in vsi prevozi. Delovno prakso opravljajo v Španiji, v Sevilli, Valencii, Malagi in na Tenerifu, in na Portugalskem, v Bragi. Za to okolje se odločamo, ker se naši dijaki učijo španščine kot drugega tujega jezika, spoznavajo pestrost in dinamiko španskega kulturnega okolja, ter zaradi prijazne klime v novembru, februarju in april, ko so tu na praksi. Kriterij za izbor dijakov ni samo odličen učni uspeh, ampak tudi njihova vedoželjnost, socialna zrelost in kreativnost pri pouku,« je pojasnila ravnateljica Andreja Preskar in poudarila poslanstvo projekta: »Dijaki poleg dragocenih delovnih izkušenj utrjujejo španski jezik ter se učijo podjetnosti, samostojnosti in samoiniciativnosti. Evropa je danes skupek 28 držav, trg dela je mnogo širši kot nekoč, zato so delovne izkušnje za mladostnike v tujini še toliko bolj dragocene. Vsa ta znanja in veščine se pri dijakih trudimo razvijati tudi pri delu na naši šoli.«

Upoštevanje pravil po špansko

Tjaša Plahanc je dijakinja četrtega letnika, spomladi je bila že na praksi v Valencii. »Tam smo delali dopoldne in po triurnem odmoru še popoldne, namesto v hostlu pa smo živeli pri družinah, tako da je bilo bolj razgibano. Zdaj imamo krajši delavnik. V Valencii sem delala v jezikovni šoli, kjer so se Španci učili angleškega jezika, tukaj pa se tujci učijo španskega jezika. Opravljam administrativna dela, vpisujem podatke učencev, sicer pa iščem še kakšno posebno gradivo v video obliki za otroke,« Tjaša tako kot drugi – poleg Davida sta svoje vtise z bralci Dela delila še Ana Koželj in Urban Tavčar – opravlja administrativna dela. »Lepo sodelujemo, Španci so zelo sproščeni tako pri delu kot v prostem času. Tu je povsem normalno, da prečkajo cesto pri rdeči luči na semaforju. Sicer na splošno upoštevajo pravila, pogosto pa naredijo malce po svoje ter bolj ležerno in morda počasneje, kot smo vajeni v Sloveniji. To me malce moti, ker sem navajena, da bolj upoštevam pravila, navodila. Toda počasi se privajam na njihov način razmišljanja in vedenja,« je povedala Ana, ki bi se rada naučila čim več tujih jezikov.



Skupaj, denimo, ugotavljajo, da so precej bolj vešči angleščine tudi od starejših Špancev, ki so njihovi mentorji.
Urban pridobiva delovne izkušnje v podjetju za kibernetsko varnost, Španija mu ni tuja, saj je tu že dvakrat preživljal počitnice z družino. »Sicer takrat od španščine nisem kaj dosti odnesel, zdaj jo malce bolje spoznavam. V službi, kjer zbiram in razvrščam podatke, v glavnem komuniciram samo z mentorjem v angleščini, ki je drugi niti ne obvladajo. Vseeno je prijetno, saj so Španci sproščeni, veliko je smeha. Všeč mi je tudi njihov življenjski slog, zunaj se družijo in zabavajo tudi pozno v noč,« opisuje Urban, ki ga najbolj privlači študij prava in menedžmenta, za zdaj še v domovini.

Zrelo razmišljanje dijakov z Roške je v sproščenem klepetu v prijetnem andaluzijskem večeru dodatno podčrtala Ana: »Moja miselnost je taka, da sem osredotočena na šolanje. To mi pač ne more škoditi. Ko se bom morala ustaliti in služiti denar, se bo treba odločiti, ali bo to doma ali v tujini. Morda imaš pri študiju več izbire v tujini, toda za delo in hkrati družinsko življenje z vzgajanjem otrok se mi zdi Slovenija najboljša.«