Po ugrizu gada: Najbolj nevarni v gorah so klopi

Ponedeljek. Ameriška družina na poti z Vodnikove koče proti Doliču na dobrih dva tisoč metrih višine. Pot jim prekriža gad, planinka se stegne proti njemu, ta jo ugrizne v levo in desno roko. Torej najmanj dvakrat. Roka zateče, planinko obide slabost, zavlada panika, na Doliču pokličejo na pomoč gorsko reševalno službo. Zgodba, ki se srečno končuje (pacientka se dobro počuti in njeno življenje ni ogroženo, poročajo iz ljubljanskega kliničnega centra), pa je v slovenskih gorah presenetljivo redka.

Kot pove oskrbnik koče na Doliču Marjan Klobučar, se ne spomni podobnega primera. »Prebral sem, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih le šest ugrizov kač, in še ti na nižje ležečih predelih, kot so Sedmera jezera ali tam, kjer so razne pastirske postojanke, tako visoko pa ne.« Ameriško planinko, pravi, so takoj pomirili, da pri nas nihče ne umre zaradi kače. »So pa že umrli planinci zaradi pika čebele. Treba je biti previden. Bi vi šli v Ameriko in iztegnili roko proti neki živali ... ne bi, kajne?« še doda Klobučar, ki po dveh mesecih vodenja ene najbolj obiskanih koč (mimogrede, zasedeno imajo do konca meseca) celo opaža, da so tujci bolje pripravljeni za gore kot Slovenci.



»Pred kratkim smo imeli nekega planinca, ki je hotel, da pokličemo helikopter, da bi ga odpeljal v dolino. Ni več zmogel, bolelo ga je, tožil je in komaj po dveh dneh odšepal v dolino ...« Na Doliču je bilo v poletnih mesecih le pet odstotkov Slovencev, še pove oskrbnik, ob množici Belgijcev, Nizozemcev, Poljakov, Čehov ... Presenetljivo malo je bilo Italijanov.

Tudi Jani Bele iz gorske reševalne službe pravi, da klicev zaradi ugrizov kač, pa naj bodo strupene ali ne, ni veliko. Več je pikov čebel in hudih alergij nanje, zadnjič je bik napadel planinko, sicer pa so po njegovem najbolj nevarne živali v gorah klopi. Nad določeno višino jih res ni, vendar je do tja treba priti, in ker pot vodi skozi gozd in po travnikih, jih človek lahko nabere kar precej. Bele se spominja nedavnega primera planinca, ki ga je pičil gad, a je kar sam odšel v dolino. »Potem pa se je precej zapletlo. Hoja povečuje cirkulacijo, zato je treba mirovati in imeti ud pri miru. In seveda takoj poklicati pomoč.«

Od pet do deset ljudi na leto

Od enajstih vrst kač, ki živijo v Sloveniji, so strupene le tri: modras, navadni gad in laški gad. V centru za zastrupitve UKC Ljubljana, kamor pridejo bolniki, ki imajo srednje hude do hude znake zastrupitve zaradi ugriza strupene kače, sprejmejo od pet do deset ljudi na leto. Približno polovica jih potrebuje protiserum. Letos so obravnavali štiri ugrize, po dva ugriza modrasa in gada, trem ljudem so dali protiserum. Lani so obravnavali 12 primerov, kar je primerljivo s prejšnjimi leti, so sporočili iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, kjer zdravijo vse vrste akutnih in kroničnih zastrupitev ter zagotavljajo 24-urno informacijsko svetovalno službo s področja klinične toksikologije vsem zdravnikom in drugim strokovnjakom v Sloveniji, pa tudi farmacevtom, veterinarjem, policistom ...

A da bi odrasel človek umrl zaradi ugriza strupenjače iz naših krajev, bi moral imeti že zelo veliko smolo, poudarja zdravnik iz centra za zastrupitve Damjan Grenc. Njihov strup lahko povzroči hude otekline in motnje v delovanju sistema strjevanja krvi. Četrtina ugrizov, ki jih obravnavajo v centru, je ugrizov v roke. »Ljudje zdravniško pomoč poiščejo, če nastane zelo velika lokalna oteklina, če imajo hude bolečine ali bruhajo, imajo drisko, nizek krvni tlak, težko dihajo ali imajo kako drugo sistemsko reakcijo, veliko pa jih zdravniške pomoči sploh ne poišče. Ugrizi kač namreč najpogosteje niso nevarni. Poleg tega strupene kače zelo natančno odmerijo količino strupa, ki ga izpustijo ob ugrizu. Ponavadi ga izpustijo le nekaj odstotkov, nikoli ne izčrpajo strupne žleze. Skoraj polovica vseh kačjih ugrizov pa je tako imenovanih suhih ugrizov, ko sploh ne izpustijo strupa.

Svetujemo, naj se ljudje kačam v naravi izognejo in ne drezajo vanje. Zavedati se je treba, da kače pri nas so in da posegamo v njihovo naravno okolje. Zmotno je tudi ljudsko prepričanje, da so kače bolj strupene spomladi, ker so vso zimo počivale,« sporočajo z UKC. Poleg ugrizov kač v naravi so obravnavali tudi ugrize eksotičnih kač na razstavi teh plazilcev, med drugim ugriz mokasinke in klopotače.


 

Ko zazvoni Kačofon ...

Griša Planinc iz herpetološkega društva je povedal, da njihov Kačofon največkrat zvoni zaradi kač, ki jih prebivalci opazijo v bližini svojega doma. »Zanima jih, ali so strupene in kako jih odstraniti, nasvet pa je odvisen od posameznega primera. Pogosto nam pošljejo fotografijo, povemo jim, katere vrste je, pa tudi informacije o življenju kač, potem poiščemo rešitev. Interveniramo le izjemoma in samo, če vemo, kje je kača in da je tam dosegljiva, potem jo lahko ujamemo. Če pa vemo le to, da je nekje v škarpi, ne moremo nič. Prav tako ničesar ne moremo storiti, če kača prileze na hodnik, gospodinja pa se ustraši, zbeži ven, pusti vse odprto, kača pa se skrije neznano kam. Takšnih primerov je gotovo več kot deset na leto,« je Planinc povzel najznačilnejše.

Če kača prileze v hišo, je pomembno, da jo spremljamo, predvsem pa čim bolj omejimo ter tako preprečimo, da bi se kam zavlekla. »Zapreti je treba vrata, da ne zleze še globlje v stanovanje – vhodna vrata so lahko tudi odprta, poleg tega pa zaščitimo vse luknje in reže, kamor bi se lahko skrila oziroma skozi katere bi lahko ušla v druge prostore. Zelo priročen je širok, krep lepilni trak za pleskanje, z njim lahko prekrijemo vsako luknjo, žival pa luknje v trak ne bo naredila,« je pojasnil. Sicer pa je treba vedeti, da kjer je neka vrsta živali, tudi kač, naravno prisotna, se tam tudi uspešno razmnožuje. Zato tam ne živi le posamezna žival, ampak cela populacija. »Če odneseš stran eno, je podobno, kot če bi ujel enega deževnika, skratka, spremenilo se ne bo skoraj nič, saj je njihov življenjski prostor mnogo večji od našega vrta, zato se bodo prej ali slej tu znova naselile,« je poudaril sogovornik. Po njegovih besedah se prav v tem času, torej avgusta in septembra, populacije povečajo za nov zarod. Število mladičev pa je odvisno tudi od obilja njihove hrane.


 

Trinajst na enem sprehodu

Po Planinčevih besedah prebivalci prestolnice na Kačofon največkrat pokličejo zaradi kobranke in navadnega goža, tudi zaradi smokulje in belouške, skratka, nestrupenih kač. »Oglasila se nam je gospa, ki je lani med sprehajanjem ob Ljubljanici v Mostah samo na enem sprehodu naštela trinajst kobrank. Ta vrsta živi ob vodi in se prehranjuje z ribami, zato prav daleč od vode običajno ne gre, vendar če greva skupaj zdaj tja, morda ne bova videla niti ene. Največ se jih opazi spomladi, ko rastje še ni tako bujno, kot je zdaj,« je dejal Planinc.

Po njegovih besedah ugriz nestrupene kače ne povzroča skeleče bolečine, najpogosteje se zdi kot rahel dotik, ki pusti bolj kot ne samo prasko. »Če zaskeli, pa velja pomisliti, da gre za ugriz strupenjače. Takrat je priporočljivo pogledati okoli sebe, ali je bila res kača, ter se umakniti vsaj meter stran. Kača ne napada, samo brani se, če jo hoče kdo prijeti ali če kdo stopi nanjo oziroma zraven nje. Zvita v klobčič sunkovito za nekaj deset centimetrov iztegne samo sprednji del telesa ter ugrizne, potem se umakne, a če se počuti ogroženo, lahko ugrizne še enkrat. Zato je varna razdalja pomembna. Poskrbimo tudi za varnost drugih oseb, otrok, psa ...« svetuje sogovornik.

Po ugrizu strupenjače je pričakovati oteklino, zato svetuje, da prizadeti sname prstane, zapestnice, si razrahlja tesna oblačila in čevlje ter prizadeti ud imobilizira po pravilih prve pomoči, pokliče nujno medicinsko pomoč ter na reševalce počaka v udobnem položaju, v senci. »Ljudem, ki jih ugrizne strupena kača, pogosto pade krvni tlak, tako da če se s hribov sami podajo v dolino, zaradi nenadne izgube zavesti tvegajo padec, ki je lahko usoden. Prav tako ni priporočljivo sesti za volan, tudi to se iz istega vzroka lahko tragično konča,« je še opomnil.