Pisatelji, novinarji in drugi razbojniki

Revija Publishing Perspectives je poročala o obvestilu beloruskega ministrstva za pravosodje Beloruskemu centru Pen, da bo organizacija morala prenehati delati. Ni edina: v petek je pravosodno ministrstvo po navedbah skupine za pravice Pomlad (Vjasna) »začelo postopek likvidacije« 43 organizacij v skladu z napovedjo Aleksandra Lukašenka med nedavnim srečanjem z Vladimirjem Putinom, da bo državo »očistil« nevladnih organizacij, ki jih je imenoval »razbojniki in tuji agenti«.

Sporočilo je sledilo več napadom varnostne službe KGB na pisarne in domove različnih kulturnikov in humanitarnih delavcev sredi meseca. Preiskali so stanovanja in pisarne najmanj 21 novinarjev v Minsku, Brestu, Gomelu, Grodnem in Pinsku, tudi prostore beloruskega helsinškega odbora in skupine Pomlad. Slednja je sporočila, da so aretirali najmanj devet aktivistov, vključno z njenim vodjo Alešem Beljatskim, je poročala agencija AFP. Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda pa je poročal o predlogu pravosodnega ministrstva vrhovnemu sodišču, da zaradi »nenehnih kršitev zakonodaje« prepove belorusko zvezo novinarjev.

Nemško veleposlaništvo v Minsku je prejelo zahtevo beloruskega zunanjega ministrstva, da v štirih tednih ustavi delovanje Goethejevega inštituta in Nemške službe za akademske izmenjave v Belorusiji.

Predsedujoča Ameriškemu centru Pen Suzanne Nossel je v izjavi zapisala: »Beloruski voditelji morda mislijo, da lahko utišajo resnico tako, da nataknejo nagobčnike tistim, ki si jo upajo izreči, a zgodba o volji ljudstva in brutalnem nasilju bo našla pot v svet.« Nina George, predsednica Evropskega pisateljskega sveta, je v sporočilu zapisala: »Kmalu bo obletnica prirejenih volitev, Evropa pa še zmeraj ponavlja nedeljske govore.« Beloruski pisatelj Dmitri Plax, član odbora Švedskega centra Pen, je opozoril: »Pomembno je javnosti povedati, da je današnja Belorusija klasična fašistična država, in če Zahod ne bo zares ukrepal, bo Evropa, kakršno smo poznali, doživela konec.«

Sporočilo o prenehanju delovanja je Beloruski center Pen prejel na dan, ko je bilo objavljeno njegovo novo polletno poročilo o kratenju pravic kulturnega sektorja. Od letošnjega januarja do junija so našteli 621 kršitev, neodvisne založbe, založniki, distributerji knjig, avtorji, pogosto pa tudi bralci so bili žrtve pritiska.

Do konca letošnjega junija so našteli 526 političnih zapornikov, od tega 39 kulturnikov, od pisatelja in aktivista Pavla Sevijarneca (sedem let strogega zapora), pesnikov Maksima Znaka (v zaporu od lanskega septembra, devet mesecev preživel v celici z vedno prižgano lučjo) in Ihnata Sidorčika (triletna zaporna kazen) in avtorja zaporniške literature Mikole Dziadoka (v zaporu od novembra lani) do šestih študentk, ki so prejele kazen dve leti in pol kazenskega taborišča, ker naj bi novembra lani pozivale k protestom proti Lukašenku in razdeljevale do vlade kritične letake.

Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra Pen, ki je na letošnjem blejskem srečanju gostil tudi dve beloruski pisateljici, je za Delo povedala: »Občudujemo pogum in iznajdljivost beloruskih kulturnikov. Da bi svetu sporočili, kaj se dogaja v deželi tirana Lukašenka, so pričeli pisati poezijo v angleščini in jo objavljati, kjer morejo. Že na Bledu smo videli, da so pod velikimi pritiski, in zaprtje centra je bilo le še vprašanje časa. Upam, da niso zaprli tudi članov, saj vemo, da v zaporih mučijo. Menimo, da bi morala zunanja politika Evrope in predsedujoča Slovenija podpreti beloruska prizadevanja za demokracijo.«